Danes skorajda ni podjetja, ki ne bi tako ali drugače čutilo posledic globalne gospodarske krize. Mnoge družbe se, upoštevaje okrevanje v tujini, sicer pobirajo, vendar je v vsakem poslu potreben zagonski kapital. Ker so številna podjetja notranje rezerve že izkoristila, so primorana poiskati tuje vire. Banke se menda obnašajo precej mačehovsko. Mi smo preverili obe strani. Prišli smo do dejstva, da je eden ključnih problemov načeto zaupanje. Poslovne banke se morajo obnašati podjetniško, torej tržno. To pa velikokrat ni pogodu podjetjem, ki so v slabi finančni kondiciji in sama niso kos izzivom, ki jih imajo sicer na dlani. Potrebujejo obratna sredstva (material, blago na zalogi, gorivo itd.), toda denarja zanje prepogosto ni od nikoder.
Pred časom smo govorili z enim od samostojnih podjetnikov (njegovo ime hranimo v uredništvu). Povedal je, da je lani želel pridobiti obratna sredstva za svoj posel, zato se je obrnil na več slovenskih poslovnih bank. Ker v predpreteklem letu ni dosegel 150 tisoč evrov prihodkov, pa želenih 10 tisoč evrov posojila ni dobil. Na odločitev bank je vplivala njegova nezmožnost zastave premoženja. Samostojni podjetniki so v veliki nemilosti velikih poslovnih partnerjev, ki jim ne plačujejo faktur, in bank, pri katerih niso sposobni najeti posojil za obratna sredstva, je pojasnil in nam zaupal, da mu je zaradi tega splaval po vodi pomemben posel.
Zgornji primer lahko uvrstimo med sistemske bolezni, treba pa je dodati, da teh ne morejo zdraviti banke, ki pač v teh časih ne dajejo kreditov na lepe besede. »Nova KBM z vsakim podjetjem skuša v individualni obravnavi najti obliko financiranja, ki kar najbolj ustreza njegovim potrebam in zmožnostim. Zaradi diverzifikacije poslovanj podjetij so pogoji za najemanje kreditov od primera do primera različni. V Novi KBM odobravamo posojila v skladu s poslovno politiko naložbenja, ki določa, da vsako posojilo zavarujemo glede na velikost in kakovost kreditojemalca v skladu s tržnimi pogoji,« nam je pojasnil Slavko Jarc, izvršilni direktor poslovanja z gospodarskimi družbami v Novi KBM, in dodal, da se kreditna sposobnost kreditojemalca določa na več načinov.
V OZS zelo kritični
Pri najemanju posojil za obratna sredstva se najslabše piše prav malim podjetnikom, nam je potrdil tudi Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Do bank je Pavlinjek zelo kritičen in po njegovem niso sopotnice drobnega gospodarstva: »Bančni sistem obrtnikom in malim podjetnikom nikakor ne stoji ob strani. Številne banke so trdno zaspale pri oblikovanju ponudb za predstavnike malega gospodarstva,« je nedvoumen Pavlinjek. Konkretne ukrepe zato na tem področju pričakuje od države. Poleg jamstev za posojila bi lahko po mnenju prvega moža obrtnikov država pogosteje subvencionirala obrestno mero pri posojilih, ki so namenjena za naložbe. Pavlinjek pa opozarja še, da banke povsem bežijo stran od gradbeništva in avtoprevozništva, to pa gotovo ni dober znak za izhod iz intenzivne krize, ki je omenjeni panogi prizadela.
Vsaka stran ima svojo zgodbo
Stališča poslovne banke v našem članku zastopa Nova KBM. Izbrali smo jo zaradi njene vloge v tem delu Slovenije in obsega poslovanja z gospodarskimi družbami. Te imajo svojo, banka pa tudi svojo zgodbo. Jarc jo, ko govorimo o posojilih za obratna sredstva, oriše tako: »Nova KBM podjetjem ponuja tudi kratkoročni kredit za financiranje obratnih sredstev. Obrestna mera in stroški odobritve so pri tem odvisni od bonitete podjetja oziroma zasebnika, ročnosti kredita, kakovosti zavarovanja in poslovnega sodelovanja z našo banko. Njegove značilnosti pa so še različne odplačilne dobe – do 30 dni, do 180 dni ali do 360 dni. Glavnico lahko podjetja odplačujejo po dogovoru, obresti pa mesečno. Kredit lahko črpajo v enkratnem ali večkratnih zneskih, poraba sredstev pa je nenamenska.«
Namenskost je za podjetje, ki nujno potrebuje denar, še najmanj pomembna. Pomembnejša je bilanca in to je le stežka mogoče prirediti tako, da bi bankirji v slabem videli dobro, tudi zaradi tega, ker so se številna podjetja močno zadolžila že v času intenzivne gospodarske rasti. Danes pogosto nimajo niti za obratna sredstva niti za poplačilo starih posojil. O novih lahko za zdaj le sanjajo. Hočemo ali nočemo, zakonitosti trga delujejo. Koliko so delovale v času, ko so banke financirale menedžerske prevzeme, je na tem mestu brezpredmetno razpredati. Ne pa tudi o začaranem krogu, ki ga lahko deloma pretrga država, najbolj pa podjetja sama z lastno katarzo. Saj banke so tudi podjetja, ne?!
Izjeme obstajajo
Ko smo že mislili, da bomo pri pisanju o virih za obratna sredstva in poslovanju podjetij naleteli le na sogovornike, ki bodo močno udarili po sistemu in bankah, smo dobili odgovore Branka Žerdonerja. Prvi mož Mariborske livarne Maribor (MLM) nam je odgovoril na primeru svoje družbe, ki je, tako kot danes obrtniki, v preteklih letih imela precejšnje težave in tudi sama ni bila zlato in netvegano »jajce« za poslovne banke. »O MLM lahko rečem, da je bil odziv bank razmeram primeren. S svojimi dejanji so pripomogle k temu, da smo lahko na trgu pridobivali nove posle. Zagotavljanje likvidnosti v letu 2009 je bil ključni dejavnik preživetja in nadaljnjega razvoja,« je povedal Žerdoner. Glede kreditov za obratna sredstva je dodal, da so seveda najtežje dostopni. To naj bi bilo tudi logično, saj se je s padcem prodaje zelo poslabšal količnik med dolgovi in obsegom prodaje.
Glede na rast prodaje pa bo tudi Mariborska livarna Maribor v tem letu bila boj za večja obratna sredstva. »Vsaka rast zahteva ponavadi tudi rast obratnih sredstev. Zato bo ta ključna za uspeh v tem letu. Podpora rasti prodaje je bila včasih osnovna dejavnost bank. Upam, da bo tudi zdaj tako,« je zaključil Žerdoner, ki sicer ocenjuje, da se poslovne banke do MLM korektno obnašajo. Korektnost pa ima seveda dva deležnika. Največja težava je, ko kot korektno dejanje smatrata vsak nekaj drugega. Predvsem takrat, ko bi deležniki, ki tvorijo nacionalno gospodarstvo, počeli vsak nekaj po svoje. Bo že tako, da nas bo iz krize peljala sloga – kot govori tista stara fraza, je v slogi moč. Gospodarstveniki vseh slovenskih dežel, združite se!
Rešitev v razpršenosti
Za mnenje glede dostopnosti virov za obratna sredstva smo povprašali tudi Aleksandro Podgornik, direktorico Štajerske gospodarske zbornice. Opozorila je na pomemben vidik problema. »Menim, da so zdajšnje razmere pri majhnih podjetjih odraz prevelike lokalne odvisnosti od enega naročnika in nepovezanosti. Podjetja se v preteklosti niso želela ali znala povezati ter tako skupaj iskati nove trge. Z razpršenostjo rizikov bi si lahko zagotovila boljše poslovanje. Tako pa so se žal znašla v začaranem krogu finančne nediscipline,« je poudarila Podgornikova. Glede bank je dodala, da bi težko govorili o preostrih pogojih. Banke po njeno poslujejo čisto podjetniško – storitve ponujajo v zameno za določene garancije. Teh je danes seveda bore malo, pa še tiste, ki obstajajo, so zaradi globalnih razmer bolj trhlega značaja. A prva dama Štajerske gospodarske zbornice vidi rešitev: »Internacionalizacija in povezovanje v različnih oblikah sta lahko izhod iz zdajšnjih razmer.«
Aleš Pregl