Mariborsko gospodarstvo je v zadnjih letih doživelo velike spremembe. Po propadu industrijskih gigantov so območja, kjer so ti giganti domovali, doživela klavrno usodo. Svetla izjema je Proizvodno-poslovna cona Tezno. V njej danes domuje 187 gospodarskih subjektov, ki tvorijo največjo tovrstno gospodarsko družino v Sloveniji. K nastanku še kakšne v našem mestu bi lahko pripomogel projekt Retina. Njegov osnovni namen je revitalizacija starih industrijskih con, v Mariboru so to že omenjeno Tezno, Studenci in Melje. Nosilec evropskega projekta na slovenski strani (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) naj bi spisal metodologijo, po kateri bi se revitalizacija lahko uresničila.

V projektu Retina sodeluje deset partnerjev, poleg filozofske fakultete še občine in drugi subjekti iz Madžarske, Romunije, Italije, Bolgarije, Grčije in Slovaške. Dr. Lučka Lorber, vodja projekta, pravi, da je cilj sicer metodologija revitalizacije, a ta nikakor ne bo za vse partnerje enaka. »Poleg tega ne verjamem, da bo možna izdelava metodologije, ki bo za vse učinkovita. V tem času se spreminjajo tudi mestne politike, cena zemljišč ima vsak dan večjo težo. Prav tako se spreminjajo interesi investitorjev. Ponudimo lahko širok pogled na podlagi dobrih praks ter podamo investitorjem in občinam nasvete, kaj upoštevati, ko se lotijo revitalizacije,« razlaga Lorberjeva.

Ne povsem, a deloma je že oživela Proizvodno-poslovna cona (PPC) Tezno. Direktor Zavoda PPC Tezno Gorazd Bende vidi v projektu veliko pozitivnega. »Od projekta pričakujem strokovne podlage. Doslej smo marsikaj naredili z lastnimi močmi. Zdaj pa smo bolj vključili strokovnjake. Odpiramo se drugače, podprti smo s strokovnjaki in institucijami mesta. Upam, da bo tudi mesto prepoznalo te metodološke predloge za oživljanje tovrstnih con,« je nedvoumen Bende. Da občina čaka rezultate, ki jih bo tudi upoštevala, pa je zagotovil podžupan Tomaž Kancler. »Mariborski urbanistični načrt je zaznal industrijske bazene v Melju, na Studencih in Teznu. Zdi se mi pomembno, da to upoštevamo pri izvedbenem aktu, torej občinskem prostorskem načrtu, ki naj bi ga sprejeli v prihodnjih dveh letih. Ampak con ne smemo obravnavati samo grafično, se pravi, da jih bomo pobarvali z različnimi barvami. Upoštevati jih moramo v vseh segmentih prostorskega načrtovanja, tudi prometu in komunali. Posebno pozornost pa moramo nameniti robnim območjem,« je poudaril Kancler, ki si želi, da cone ne bi bile osamljene, temveč bi se spajale s preostalimi deli mesta. Tako bi lahko bilo po njegovem tudi manj konfliktov med prebivalstvom in posameznimi proizvodno usmerjenimi gospodarskimi subjekti.

Ni še prepozno

Poleg izdelave metodologije za oživljanje industrijskih con sta cilja projekta Retina posledično odpiranje novih delovnih mest in trajnostni razvoj. Dolgoročno bi lahko bil tako prav omenjen projekt zaslužen za sinergijske učinke med zagotavljanjem kakovosti bivanja, socialne varnosti in kulturnih dejavnosti. Glede tega je bilo že preveč povedano in premalo storjeno, so se strinjali vsi, ki na slovenski strani v projektu sodelujejo. Realno optimistično pa zvenijo besede Lorberjeve, da zadnji vlak še ni odpeljal. »Lahko rečem, da je bilo v zadnjem času sodelovanja med občino in konkretno našo cono nekoliko manj. Deloma smo sami krivi, saj morda nismo dovolj trkali in pritiskali na prava vrata. Rekli smo, da bomo odslej ravnali drugače, in ob tem začutili tudi spremenjen odnos. Seveda kakšnih večjih finančnih vložkov ni pričakovati. Toda če bo naša vloga upoštevana pri prostorskem načrtovanju, bomo zadovoljni,« je misli o zamujenih priložnostih in prihodnosti con sklenil Bende. »Izjemno vesela sem, da nas župan in podžupan podpirata in se zavedata, da mora mesto začeli oživljati cone,« pa je optimistična Lorberjeva.

Najbližji vzor je Gradec

Žal ali pa na srečo je tudi v tem primeru sosednje avstrijsko mesto veliko pred Mariborom. Dobro je oživilo že svoje letališče, podoben uspeh so doživeli z revitalizacijo industrijskih con. Povedano drugače – naši sosedi so se prej odzvali na spremenjene okoliščine v globalni ekonomiji. Kot poudarja Lorberjeva, bodo v projektu upoštevali dobre prakse zahodnoevropskih držav. Pri tem se naslanjajo predvsem na mesti Amsterdam in Gent. Seveda pa sta ti lahko le platforma. Z Mariborom se lahko povežeta na podlagi skupnih imenovalcev. Formula za oživitev pa bo morala biti samo mariborska. Naše mesto se je v bližnji preteklosti usmerjalo v storitve, predvsem turizem, v prihodnje se bo moralo bolj intenzivno odpreti tudi industrijsko. V PPC Tezno že delujejo številna podjetja, za katera le redko slišimo, a so zelo uspešna na globalnih trgih. Brez njih, brez industrije, ki bi prinašala višjo dodano vrednost na zaposlenega in tudi nova delovna mesta, pa Maribor evropski prestolnici in univerzijadi navkljub ne more.

A.P.