S 1. januarjem letos se je začel uporabljati Zakon o urejanju trga dela, ki je nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Novi zakon med drugim zmanjšuje administrativna bremena iskalcev zaposlitve in uvaja možnost elektronske prijave na zavod. A ključne novosti v praksi še ne delujejo. Občasno pa odpovejo celo etična načela uslužbencev zavoda.

Na naše uredništvo se je obrnil bralec (njegove podatke hranimo v uredništvu) in nam zaupal svojo izkušnjo z zavodom za zaposlovanje. Gospod je v starosti 56 let po nekaj več kot 37 letih delovne dobe dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. »Podjetje, v katerem sem preživel polovico svojega življenja, je zaradi recesije izgubilo nekaj pomembnih poslov in tako zame in za še nekaj mojih sodelavcev ni bilo več dela,« nam je povedal. Z vso dokumentacijo, ki jo je dobil v podjetju, se je ob koncu decembra 2010 oglasil v enem od uradov za delo, ki spadajo v Območno službo Zavoda za zaposlovanje Maribor, da bi se prijavil v evidenco brezposelnih in zaprosil za nadomestilo. Tam pa ga je čakalo neprijetno presenečenje. »Strokovna delavka, ki me je sprejela, me je napadla, ali se sploh zavedam, kakšno pogodbo sem podpisal v podjetju, da mi najbrž ne bo pripadalo nobeno nadomestilo in da sploh nimam potrebnih dokumentov, čeprav sem jih, kot je kasneje ugotovila, imel. Spraševala me je tudi po informativnem izračunu datuma upokojitve in o tem, ali sem že dobil odpravnino, kar se mi je zdelo res čudno. Kljub vsemu me je vpisala v evidenco in sprejela mojo vlogo za nadomestilo,« nam je še razložil gospod.

Ker naj bi bili uslužbenci zavoda za zaposlovanje usposobljeni za delo s strankami in so dolžni upoštevati tudi kodeks etičnih načel, ki je sprejet v zavodu, smo se z zgodbo obrnili na vodstvo mariborske območne službe. Direktorica, mag. Vlasta Stojak, nam je povedala: »Pri starejših delavcih je še posebej občutljivo področje prenehanje delovnega razmerja, saj lahko ogrozi njihovo socialno varnost, zato je pri nejasnostih treba stranke na to tudi opozoriti in jih napotiti nazaj k delodajalcu ali na pravno svetovanje. Vsekakor to ne opravičuje dejstva, da je treba stranko na to opozoriti na primeren način.« V kasnejšem telefonskem pogovoru je še dodala, da bodo zgodbo z ustreznim dopisom posredovali vsem uradom za delo kot primer neustrezne obravnave, ki se ne sme ponoviti.

Tistim, ki smatrajo, da so bili na zavodu neprimerno obravnavani, je sicer vedno na voljo tudi knjiga pritožb in pohval, kamor lahko vpišejo svoja mnenja. Knjigo smo vzeli v roke in pričakovali, da bomo v njej našli večinoma pritožbe. A smo ugotovili, da prevladujejo pohvale svetovalkam in strokovnim delavkam za njihov trud in dobro svetovanje. Morda pa bi bilo vredno razmisliti o tem, da zavod tudi katerega izmed pozitivnih zapisov razpošlje svojim uslužbencem kot primer dobre prakse.

Z novim zakonom nič več čakanja v vrsti?

Zakon o urejanju trga dela, ki se uporablja od 1. januarja letos, naj bi brezposelnim prinesel nekaj bistvenih sprememb. Mag. Stojakova je omenila možnost elektronske prijave za zavod prek spletnih strani: »Postopek za uporabnike teh elektronskih storitev je zelo enostaven. Brezposelni oz. iskalci zaposlitve, ki se odločijo za tak način prijave, se izognejo vrstam oz. čakanju na uradu za delo, poleg tega lahko vlogo oddajo kadar koli ne glede na uradne ure in poslovni čas zavoda, izognejo se ročnemu izpolnjevanju obrazcev ipd. Iskalec zaposlitve v treh delovnih dneh pridobi po elektronski pošti termin za svetovalni intervju pri svetovalcu zaposlitve in termin za informativno-motivacijski seminar, kjer brezposelni pridobijo poglavitne informacije o iskanju zaposlitve. Na prvem intervjuju brezposelni opravi identifikacijo in podpiše prijavni obrazec.« V praksi bi se to torej moralo poznati na bistveno manjših vrstah za vpis v evidenco brezposelnih. A smo v prostorih mariborskega urada za delo naleteli na kar nekaj ljudi. Pristopili smo k mlajšemu moškemu, ki je v rokah držal dokumentacijo, potrebno za vpis v evidenco brezposelnih, in ga povprašali o poznavanju možnosti elektronske prijave. Nasmehnil se je in nam razložil, da je to možnost uporabil, prijavo opremil celo z digitalnim podpisom, dva dni za tem pa prejel pismo, da se mora z vsemi dokazili zglasiti na zavodu. Čemu potem elektronska prijava? Strokovna sodelavka na mariborskem uradu za delo Anita Planinc nam je razložila, da zavod za zdaj še nima urejenega digitalnega podpisa, zato zgolj elektronska prijava ni dovolj. Kdaj naj bi uredili potrebni digitalni podpis, nam uslužbenka ni znala povedati.

 Pri odsotnosti in odjavi brez sprememb

Čeprav novi zakon ne predvideva več triurne dnevne obvezne prisotnosti oziroma dosegljivosti brezposelnega na domu, morate še vedno na zavodu zaprositi za dopust, če želite biti nekaj dni odsotni. Kot nam je pojasnila mag. Stojakova, se mora »brezposelni pred predvideno odsotnostjo o tem dogovoriti z osebnim svetovalcem in ta ga v takšnem primeru oprosti aktivnega iskanja zaposlitve v času odsotnosti zaradi osebnih razlogov«. Neupoštevanje pravila je lahko vzrok, da vas zavod preneha voditi v svoji evidenci. Sicer pa morate za odjavo iz evidence, če se zaposlite, upokojite, preselite v tujino in podobno, poskrbeti sami. In če tega ne storite? Bo to storil zavod po uradni dolžnosti, ko ugotovi dejansko stanje.

 Pomembnejše novosti Zakona o urejanju trga

• pogoj za pridobitev denarnega nadomestila je po novem 9 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih (prej 12 mesecev v 18 mesecih);

• denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je višje in se giblje med 350 in 1050 evri;
• višina denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v prvih treh mesecih prejemanja znaša 80 % od osnove, nato 60 %;
• obdobje za določanje osnove za odmero denarnega nadomestila se skrajšuje na 8 mesecev (prej 12);
• brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo, ob zaposlitvi za krajši delovni čas ohranijo sorazmeren del denarnega nadomestila;
• podaljšuje se trajanje denarnega nadomestila za osebe, starejše od 50 let in z več kot 25 let delovne dobe (do 19 mesecev), ter za osebe, starejše od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let (25 mesecev);
• vključenost v javna dela se po novem všteva v obdobje zavarovanja;
• · na zavod se lahko prijavite na katerem koli uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje;
• · triurna dnevna dosegljivost na domu ni več obvezna.

Konec decembra 2010 je bilo v Območni službi Maribor registrirano 15.544 brezposelnih, kar je za 1106 oz. 7,7 odstotka več kot decembra 2009, ko jih je bilo v evidenci prijavljenih 14.438. V primerjavi s predhodnim mesecem (novembrom 2010) se je registrirana brezposelnost na območju mariborske območne službe v decembru povečala za 832 ljudi oz. 5,7 odstotka.

Vir: Evidenca Območne službe Maribor

Doroteja Mlaker