Tržnica Maribor, d. d., ki ima slab mesec novega direktorja, je v nezavidljivem položaju. Njeni odhodki so večji od prihodkov, torej posluje z izgubo. Ta naj bi bila v preteklem letu znašala okoli 200 tisoč evrov. Največje breme za družbo, ki je v 50-odstotni lastni Mestne občine Maribor, je mesečni obrok za lizing. Da bo mariborska tržnica v lasti istoimenskega podjetja, bo moralo to 28 let plačevati po 36 tisoč evrov na mesec. Finančnih virov za to pa je za zdaj premalo. Tudi zato se je novi direktor Tržnice Maribor odločil, da pod Pohorjem zaračunavajo parkirnino. Še več, napoveduje, da bodo za rentabilno poslovanje izkoristili vse vire. Samo tako naj bi prišli na zeleno vejo.

Takoj revizija poslovanja

Vzpenjanje proti zeleni veji bo osnovna naloga Aleksandra Jovanovića, ki je na mesto direktorja družbe imenovan za šest mesecev. »Tržnico Maribor vodim slab mesec. V tem času sem spoznal, da podjetje poleg nesrečne arhitekturne rešitve, ki jo je izbrala stroka, pestijo še hude finančne težave. Te kličejo po urgentnem ukrepanju. V prvih dneh, ko sem se tudi sam seznanjal s situacijo, sem naročil revizijo poslovanja, predvsem tistih ključnih poslovnih dogodkov v preteklosti, ki se navezujejo na gradnjo in poslovne poteze, ki bi lahko imele daljnosežne posledice. Podjetje je z mojim nastopom funkcije direktorja, to si upam trditi, začelo izkoriščati vse svoje kapacitete, skladne s koncesijsko pogodbo z Mestno občino Maribor,« razlaga 31-letni ekonomist, ki je pred tem služboval na Študentskem servisu Maribor in v mariborski poslovni enoti Banke Koper.

Osnovni cilj je odplačevanje lizinga

Največji odhodek za Tržnico Maribor je obrok za lizing po pogodbi s Hypo leasingom. Pri tej banki je namreč podjetje najelo lizing za odkup mariborske tržnice. Glavnica znaša slabih 7 milijonov evrov. Z obrestmi naj bi jo, v skladu s pogodbo, Tržnica odplačala v 28 letih. Mesečno mora tako lizingodajalcu plačati 36 tisoč evrov. Kot nam je uspelo izvedeti, je prvi obrok zapadel 14. januarja letos. Tržnica bi morala doslej Hypo leasingu plačevati obresti in davek na dodatno vrednost, a svoje obveznosti ni izpolnjevala v celoti. Že v prvih dneh nastopa funkcije se je Jovanovič seznanil z dolgom iz naslova lizinga, ki naj bi znašal dobrih 200 tisočakov. »S Hypo banko smo že vstopili v kontakt. Vesel sem, da so tam našli posluh in zdaj skupaj iščemo rešitev za dolgove, ki so nastali v zadnjih nekaj mesecih,« Jovanovič priznava, da imajo dolg do Hypa.

Po naših informacijah naj bi Tržnica imela tudi precej terjatev. Med večjimi je terjatev do Zveze zadrug, ki je njena 39-odstotna lastnica. Spomladi leta 2009 je, kar je že dalj časa znano, Tržnica Maribor Zvezi zadrug posodila 170 tisoč evrov, glavnino posojila pa ji zadruge še niso vrnile. Ni pa Zveza zadrug, ki jo vodi Boris Rožman, predsednik nadzornega sveta Tržnice Maribor, edina dolžnica občinskega podjetja. Kot smo izvedeli, precej najemnikov na mariborski tržnici svojih obveznosti do najemodajalca ne izpolnjuje v roku. Med njimi naj bi prednjačili uporabniki prostorov trgovinskega dela, ki se razprostira na 1200 kvadratnih metrih. Tam najdemo trgovino z živili, semenarno, ribarnico in druge lokale.

Več poslov s Hypom

Težave Tržnice Maribor niso od včeraj. Pojavljale so se že v času, ko je družbo vodil Zdenko Šilc. Najbolj pa se je likvidnost načela ob že prej omenjenem najetju lizinga, s katerim je soglašal tudi mestni svet Mestne občine Maribor. Menda omenjeni posel Tržnice in Hypo banke oziroma lizinga ni edini. Prav Hypo naj bi bil kupec nepremičnine, ki jo je po neuradnih podatkih Tržnica Maribor prodala na Tržaški cesti. Naši viri pravijo, da na 'silo' oz. postopku hitre prodaje, pri kateri, tako govorita ekonomska teorija in logika, dosežeš bistveno nižjo ceno kot ob običajni prodaji. Za nepremičnino je Tržnica Maribor iztržila 400 tisoč evrov. Vse to naj bi kazalo, govorijo dobro obveščeni, da je prejšnje vodstvo poskušalo finančne težave reševati tudi z dezinvestiranjem oz. odprodajo naložb. Ta zgodba pa ne bi bila dolga, saj bi podjetju slej ko prej zmanjkalo premoženja.

Za povrh še streha

Tržnico Maribor poleg finančnih težav pesti slaba arhitekturna rešitev. Že dalj časa se branjevke in tudi kupci zgražajo nad dežniki, ki ščitijo le pred soncem, pod težo snega in dežja pa prepogosto omagajo. Tudi odvodnjavanje na obeh ploščadih naj bi bilo izjemno slabo. Branjevke in kupci bi, ostro rečeno, potrebovali celo škornje. Jovanović potrjuje, da je iskanje čimprejšnje rešitve eden ključnih izzivov: »Arhitekturna rešitev se, kot mi je znano, išče. Zdajšnja je lepa na pogled, a lepota je vedno očem nevidna. Trenutna rešitev ni človeška. Ni človeška niti za branjevke, ki tukaj ponujajo zdrava živila, niti za ljudi, ki obiskujejo tržnico. Zato strokovne službe Mestne občine Maribor iščejo rešitev. Pri tem se zelo angažira podžupan Tomaž Kancler. Naše podjetje bo pri tem seveda sodelovalo. Predvsem v smislu potreb ljudi (branjevk), ki jih poznamo.«

Dolg iz naslova lizinga naj bi znašal dobrih 200 tisočakov.

Pogovori potekajo tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki ima glede videza objekta pomembno besedo. Konec preteklega leta je bilo slišati, da morajo biti stvari z zavodom usklajene do prvega marca, drugače naj bi občina rešitev iskala na lastno pest. Po neuradnih in nestrokovnih ocenah naj bi investicija v streho tržnice znašala 500 tisoč evrov.

Jovanović noče zunanje intervencije

Vodstvo Tržnice Maribor je v preteklosti menda storilo kar nekaj slabih poslovnih potez. Jovanović je v pogovoru priznal, da jih želi z zunanjo revizijo identificirati. Glede tega, ali je prepričan, da je bilo v preteklosti vse poslovno in moralno čisto, pa je odgovoril, da ni zgodovinar in se želi usmeriti v prihodnost. V tisto, na katero ima vpliv neposredno on s sodelavci. Vendar lahko njegovo izjavo razumemo tudi med vrsticami. »O nekaterih izsledkih revizije sem že bil obveščen. Čakam na dokončno poročilo. Na podlagi tega bomo izvedli nadaljnje ukrepe. Zdaj bodisi v smislu optimizacije v podjetju, morda pa bo potreba klicala tudi po zunanji intervenciji,« je odgovoril. Ko smo ga izzvali z vprašanjem, ali namiguje na kakšno policijsko preiskavo, pa je le dodal: »Želim verjeti, da so se vsi v preteklosti trudili v dobrobit Tržnice Maribor.«

Parkirnina za krpanje finančne luknje

V začetku januarja je Mariborčane razburila vest, da bo parkirišče pod Pohorjem, ki ga naslednjih pet let upravlja Tržnica Maribor, plačljivo. Na 7000 kvadratnih metrov velikem parkirišču tik ob spodnji postaji pohorske vzpenjače je 380 parkirnih mest. Za posamezno bo, ne glede na čas parkiranja, treba med 7. in 20. uro plačati dva evra. Jovanovič ceno argumentira z dejstvom, da večina parkira več ur, saj se odpravi na pohod ali smučanje. Glede same poteze pa pravi, da je bila nujna in tudi smotrna, saj da občini Tržnica Maribor plačuje nadomestilo, a hkrati sama do nedavnega iz tega ni iztržila nič. Jezni Mariborčani pa zdaj raje parkirajo na divjem parkirišču v bližini.

Precej najemnikov na mariborski tržnici svojih obveznosti do najemodajalca ne izpolnjuje v roku.

Menjavanje lastnikov

Saga o mariborski tržnici je dolga. Mi bomo v naslednjih vrsticah osvetlili le spomin na obdobje, ko je bila zgrajena in predana namenu. Dokončana (ne v celoti) je bila oktobra leta 2008. Gradil jo je Konstruktor VGR, ki mu je Mestna občina Maribor tudi podelila stavbno pravico za 50 let. A se je mariborski gradbinec hitro odločil za prodajo objekta. Kupec je bil v članku že večkrat omenjeni Hypo, ki je potem za slabih sedem milijonov evrov objekt preko lizinga predal Tržnici Maribor. Ta ga bo imela v lasti šele čez 28 let. V tem obdobju pa ga bo, upoštevaje vrednost glavnico lizinga, preplačala za dobrih pet milijonov evrov. Je samo arhitekturna rešitev za mariborsko tržnico zgrešena poteza?!

Aleš Pregl