Ga bomo hitro pozabili? Se ga bomo radi spomnili? Pesimistični ali optimistični vidik Maribora v letu 2010. Dialektika je del naših življenj. Mi smo se le kronološko sprehodili skozi iztekajoče se leto. Bralci boste presodili, ali je bilo dobro. Tako kot vsako leto tudi letos obstajajo želje, da bo prihodnje boljše. Brez besedice še. Mesto ob Dravi je v letu 2010 doživljalo krizo. Vsak četrti Mariborčan je bil na robu preživetja. Delavci so redko prejemali že tako mizerne plače. Pokleknila sta dva velika gradbinca. Mesto je dobivalo nove nazive, starega si je nadel samo Franc Kangler, ki je oktobra volivce prepričal že v prvem krogu lokalnih volitev. Pred temi se je veliko govorilo o novih delovnih mestih. Kruha, ne samo iger, so vzklikali županski kandidati. Prihaja v 2011 nov šov politike ali tudi kaj kruha? Bo postindustrijski Maribor našel svojo identiteto? Odgovori prihajajo kmalu. Dejstva, ki jih ni mogoče več spremeniti, so v spodnjem članku. Realno dogajanje v letu 2010.

Po januarju se leto pozna?!

Mariborčani smo v novo leto vstopili z veličastnim ognjemetom, spet najdaljšim v Sloveniji. S Trga svobode ga je spremljalo 10 tisoč ljudi. 40 odstotkov več jih je bilo že prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Ja, uresničil se je scenarij pesimistov. Kriza se je v letu 2010 še poglobila. Žal tega ne moremo reči za odnose med Kosovo protikorupcijsko komisijo in Mestno občino Maribor. Direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner je namreč Draga Kosa ovadila zaradi domnevnega nevestnega dela v službi. Brez dela pa so ostali delavci Webe, ki je šla v likvidacijo. Drugačno usodo je doživljala Zlata lisica – njeno 46. izvedbo si je pod Pohorjem ogledalo okoli 20 tisoč ljudi, ki jih je v delirij spravila Črnjanka Tina Maze z odličnim drugim mestom na nedeljskem slalomu. Še boljše, torej prve, so bile odbojkarice Nove KBM Branik, ki so osvojile 11. pokalno lovoriko. Pošta Slovenije se je vse bolj zanimala za najem Letališča Edvarda Rusjana, po Dravi je testno zapeljala ladjica, proračun mariborske občine pa je zamujal. Storjen je bil pomemben korak za projekt EPK – mestni svetniki so potrdili ustanovitev javnega zavoda Maribor 2012. Takrat naj bi občina po načrtih izvedla razpis za koncesijo o distribuciji plina v MOM. Drugačen predlog, in sicer da se koncesija prenese s Plinarne Maribor na Energetiko Maribor, je v januarju še dodatno razburkal že tako predvolilno nastrojeno lokalno politiko.

Svečan brez svečanosti

Mestni svetniki so februarja prvič obravnavali proračun za tekoče leto. Leto 2010 je slabo začela družba T-2, ki se je za las izognila stečaju. Ta je visel tudi nad Tovarno vozil Maribor, kjer zaposleni že dva meseca niso prejeli plač. Neporavnane račune sta poskušali poravnati Auerjeva Lista za pravičnost in razvoj ter mariborska občina – dokazovali sta vsaka svoj prav glede koncesije za gradnjo mariborske vzpenjače, ki je na Pohorje prvič zapeljala že konec preteklega leta, a je bila kljub temu še vedno vroča politična zgodba. Kako tudi ne?! Politično pestra jesen je bila vsak dan bližje. Podobno je veljalo za življenjsko dobo mestnih avtobusov. Občina je februarja naročila pet novih, ekološko bolj primernih od starih. Stari imeni pa sta ostali na mariborskem športnem Olimpu. Naslov športnika leta je pripadel veslaču Roku Kolandru, isti naziv v ženski konkurenci pa atletinji Sonji Roman. Kronologijo februarja je dodobra zaznamovala nesreča na sedežnici Stolp, kjer se je snelo povratno kolo in je s precejšne višine v sneg padlo 35 smučarjev. Veliko bolj tragična usoda je doletela dečka v Pristanu, ki je utonil in nekaj dni kasneje v UKC Maribor izgubil bitko z življenjem. V Pošti Slovenije se je Aleš Hauc s še štirimi protikandidati boril za nov mandat direktorja. Ne za kariero, temveč olimpijsko medaljo pa se je v Vancouvru boril Mariborčan Filip Flisar in v smučarskem krosu osvojil odlično osmo mesto. Nova KBM je prevzela srbsko Credy Banko iz Kragujevca. Zaradi programske napake pa se je za nekaj ur ustavila nova pohorska vzpenjača.

Marčevski boji za Tezno

V mestni politiki so se začele pojavljati težnje po tem, da bi mestna četrt Tezno postala samostojna občina. Da je kriza podjetnike potisnila na rob preživetja, je dokazoval samomor lastnika Varkosa. Kekova četa se je v Ljudskem vrtu, kjer si je nekaj mesecev prej zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu, pomerila s Katarjem. Elektro Maribor je iskal novega predsednika uprave, mariborsko letališče pa promet. Vse bližje je bila namreč obnova piste na Brniku, slivniška ravnica pa je bila kandidatka, da jo za štirinajst dni nadomesti. Župan Franc Kangler je z ministrico za kulturo podpisal pogodbo o sofinanciranju v januarju ustanovljenega javnega zavoda. Na mariborskem zavodu za zaposlovanje pa je bilo prijavljenih že 25 odstotka več ljudi kot v enakem obdobju preteklega leta. Položen je bil temeljni kamen za gradnjo Doma pod gorco, stolni župnik Lipovšek pa je postal celjski škof. Recesija se ni poznala na pohorskih smučiščih, saj so dosegala za 15 odstotkov večji obisk kot v enakem obdobju minulega leta. Delavci Tovarne vozil Maribor so odšli na čakanje. V ZDA pa so obsodili Tasho Smith, ki je na Floridi umorila znanega mariborskega podjetnika Nina Laha. Mestni svet je Ireno Bartok za še eno leto imenoval na mesto direktorice Snage. Štiriletni mandat predsednika uprave Elektra Maribor pa je pripadel Andreju Kosmačinu. Tik pred zdajci je bil sprejet 134 milijonov evrov vreden občinski proračun za tekoče leto.

Mali traven pokosil gradbinca

MTB in Stavbar gradnje sta predlagala prisilno poravnavo. Na mariborsko letališče se je v začetku aprila že štirinajst dni preselila Adria Airways. Dogodek meseca pa je bil obisk Njegove svetosti, XIV. dalajlame. Polovica od 170 delavcev TVM-ja se je vrnila na delo. Mariborsko letališče pa je postajalo parkirišče, saj je vulkanski pepel nad Evropo povzročil številne zapore zračnega prometa. Mirujočega prometa se je lotila Mestna občina Maribor – v središču mesta je pustila le še 159 brezplačnih parkirnih mest. Med kandidati za župana se je prvi napovedal podjetnik Gregor Jager, podjetnika Roka Snežiča pa je doletela podobna usoda kot njegovega strica – znašel se je v krempljih Nacionalnega preiskovalnega urada. Da trg dela vendarle ne gre samo navzdol, je pokazala statistika. Konec marca je bilo v Mariboru prvič manj brezposelnih kot mesec prej.

Veliki traven, velika afera

V maju je prišla na površje ena osrednjih predvolilnih zgodb. Mestni svetnik Stojan Auer je na seji mestnega sveta namignil, da naj bi bila v Dogošah močno onesnažena (kontaminirana) zemlja. Da bi vsaj malce ublažila stisko v mestu, je Nadškofijska karitas Maribor odprla ljudsko kuhinjo. Občina pa se je rešila »kuhinje«' za Aquasystemom, saj mu je poravnala še zadnji del dolga, ki je izviral iz čistilne naprave. Vozniki Veolie so želeli razčistiti z upravo in so opozorilno stavkali. Podobno velja za študente, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z namero Pahorjeve vlade, da sprejme zakon o malem delu. Delavci TVM so dobili plačilo za delo, opravljeno v marcu. Pahor je v Mariboru volivce prepričeval, zakaj je arbitražni sporazum dober, občina pa je v mestni promet predala pet novih avtobusov.

Rožnik ni upravičil imena

Junija je tržaški pisatelj Boris Pahor postal častni občan. Mestni svet je za novega varuha bolnikovih pravic imenoval Franceta Aca Prosnika. Slovenska nogometna reprezentanca se je v Ljudskem vrtu še zadnjič predstavila pred odhodom na svetovno prvenstvo. Mariborčani so podprli arbitražni sporazum, mariborsko občino pa so obiskali kriminalisti. Javnost se je odločila množično izkoristiti športni vikend Maribora. Poklicni gasilci so prišli do več kot potrebne nove avtolestve, mariborska medicinska fakulteta pa je dobila prvih 11 diplomantov. Mariborski otok je praznoval 80 let, 272 osnovnošolcev pa je šolsko leto končalo z odličnim uspehom. Konec junija se je začel težko pričakovani Festival Lent. Vlada pa je v Mariboru s predstavniki občine sklenila, da se bodo poiskale proračunske postavke za projekt Evropska prestolnica kulture. O tej je veliko govoril župan Franc Kangler, ki je najavil, da se bo vnovič potegoval za mesto župana MOM.

Neobičajno pester julij

Zveza prijateljev mladine in mariborski Rdeči križ sta napovedala, da bosta na morje odpeljala 2500 otrok. Tja so, sodeč po aktivnostih, redko zahajali lokalni politiki. Kandidaturo za župana sta napovedala Bojan Horvat (SD) in Tomaž Orešič (LDS). Analiza Snage je pokazala, da na njenem zemljišču v Dogošah ni nevarnih zemljin. Podobno je za zemljine Gokopa ugotovil laboratorij Erico Velenje. Poleg tega se je bližala koncu sanacija nekdanjega odlagališča v Dogošah. Za mariborsko slavo po svetu pa so poskrbeli mladi študentje računalništva. Izkazalo se je namreč, da so avtorji zloglasnega virusa, ki naj bi bil po svetu okužil kar 13 milijonov računalnikov. Razveselil je Elektro Maribor, ki se je odločil, da bo svojim odjemalcem vrnil preplačano elektriko.

Veliki srpan žel politične teme

V avgustu se je v mestu ob Dravi še kako čutilo, da so pred vrati lokalne volitve. Boj za županski stolček je napovedala prva ženska – Melita Cimerman. Križmanova Lista za Maribor je sporočila, da v županski boj pošilja filozofa Teodorja Lorenčiča. Da je bilo še bolj vroče, je poskrbela mestna oblast z namero o gradnji centra uprizoritvenih umetnosti (CEUM). Na korespondenčni seji mestnega sveta sprejetemu sklepu je opozicija nasprotovala na vse načine. CEUM je ob zemljini v Dogošah postal (ne)hvaležno politično blago. Trgovati oz. sodelovati sta prenehala Andrej Verlič in mariborski mestni odbor LDS. Dogoše so dokončno zaprle svoja vrata. Elektro Maribor se je odprl javnosti, ko je začel vračati preplačila električne energije. Energije pa je zmanjkalo nogometašem Maribora, ki jim je sanje o evroligi razblinil sicilijanski Palermo.

Kimavec osrečil lutke

V začetku septembra bi lahko imel človek v Mariboru občutek, da praznujemo novo leto. Veličastni ognjemet je pospremil odprtje lutkovnega gledališča. Mariborski lutkarji so lahko o 14 milijonov evrov vredni investiciji dolga leta le sanjali, v septembru 2010 pa je postala realnost. Dobili smo nov parkirni sistem in Mitja Čander je stopil na čelo programskega dela javnega zavoda Maribor 2012. Kruta realnost pa je doletela mariborsko letališče. Za dolgoročni najem letališke infrastrukture se namreč ni prijavil prav nihče. V župansko bitko se je vključil arhitekt Kancler. Bitko so bili tudi gradbinci, in sicer pri projektu novogradnje medicinske fakultete.

Vinotok v znamenju volitev

Maribor je v oktobru dobil mladinsko šahovsko svetovno prvenstvo, ki bo potekalo leta 2012. Še štiri leta pa bo mesto vodil Franc Kangler, saj je bil na lokalnih volitvah že v prvem krogu izvoljen za župana. Volilno telo mu je namenilo 50,41 odstotka glasov. Jalovega drugega mesta, ki ga ni vodilo v drugi krog, se je veselil Tomaž Kancler. Kangler pa je s svojo listo z SLS pometel še kar zadeva volitve v mariborski mestni svet. Tam so na podlagi volilnih izidov precej padli Auerjeva Lista za pravičnost in razvoj ter Socialni demokrati. Prijetno presenečenje je bil Desus, ki so mu volivci namenili šest svetniških mest. V Kanglerjevem štabu na Gosposki so se veselili pozno v noč. Novi stari župan pa je poudaril, da je od volivcev dobil tako potrdilo za minulo kot obvezo za prihodnje delo.

November umiril strasti

Lokalne volitve so se končale. Evforija in razočaranje sta se polegla. Bil je čas za delo. Tomaž Kancler, Janez Ujčič in Milan Mikl so postali podžupani. ZMŠD Branik je praznoval 110 let obstoja. Potrdila se je prva skupina projektov Evropske prestolnice kulture. Maribor pa je dobil še eno prestolnico – prestolnico mladih, ki bo potekala leta 2013. Zloglasni Satex je odšel na smetišče zgodovine in domnevno tudi med največje sramote slovenskega pravosodnega sistema. V težave je zdrsnil še en gradbinec. Prvič v vsej svoji zgodovini Cestno podjetje Maribor svojim zaposlenim na plačilni dan ni izplačalo osebnih dohodkov. Dodatne odhodke je občini povzročila obnova Trga Leona Štuklja, ki se je podražila za več kot 200 odstotkov. Mesto je dobilo prvo pošiljko snega, Nigrad je bil nanj pripravljen. Tudi v praksi, ne samo besedno.

Konec mirnejši od začetka

S prvim decembrom se je moderniziral javni mestni avtobusni promet. Veolia Transport Štajerska je uvedla elektronske vozovnice. Mesto se je odelo v praznično podobo. A kaj kmalu je ta postala kamen spotike. Varuhe kulturne dediščine je zmotil občinski poseg na Glavnem trgu, kjer je postavljen stožec. Simbol dela zgodbe pohorske bajke Vilin klopčič. Mariborski mestni svetniki so se razšli delovno in precej burno. Ob koncu leta so imeli na »meniju« dve seji. Izredna je še drugi da prinesla centru uprizoritvenih umetnosti oz. MAKS-u, kot se po novem imenuje. Danijel Rebolj je bil izvoljen za novega rektorja Univerza v Mariboru, ki se ji napovedujejo bistveno drugačni časi. Dnevi do novega leta se že odštevajo. Tudi do Evropske prestolnice kulture, ki jo bo Maribor gostil čez dobro leto. Prihodnje bo moralo biti v znamenju realizacije. Nobeden izmed štirih stebrov projekta EPK namreč še ne stoji. Mesto bo moralo biti v letu 2011 eno samo gradbišče, da bo lahko leto kasneje kulturno zbirališče in stičišče.

Aleš Pregl