Mariborski vodovod je pred dnevi dobil nagrado za družbeno najbolj odgovorno podjetje 2011 v kategoriji srednje velikih slovenskih podjetij. In to prav v letu, ko praznuje tudi 110. obletnico ustanovitve. Izkoristili smo priložnost in se pogovorili z direktorjem podjetja mag. Danilom Burnačem.

Kaj pomeni Mariborskemu vodovodu ta prestižna nagrada?

»Dobiti najvišjo in prestižno nagrado za družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka je veliko priznanje, predvsem pa velika obveznost zame osebno in za naše podjetje. Zmagali smo po presoji zunanjih presojevalcev, ki so ocenjevali našo družbeno odgovornost do okolja, zaposlenih in deležnikov v družbi. Premagali smo multinacionalke s sedežem v Sloveniji in druga domača finančno močna in uspešna podjetja. Naš prispevek k varovanju okolja, trajnostnemu razvoju, odnosu do zaposlenih in njihovih družin ter naše delo v okolju, lokalnih skupnostih z izvajanjem okoljskega menedžmenta sta dokaz, da vemo, v katero smer gremo, da bomo dosegli poslovno odličnost na zeleni ekološki podlagi. Imamo veliko novih inovativnih idej, glede e-poslovanja, e-arhiva in e-računov pa smo postali vodilni v komunalni sferi. Ob tem moram pohvaliti zaposlene v podjetju, da smo kljub precejšnjemu zmanjšanju števila zaposlenih ob rednih upokojitvah dosegli te uspehe.«

Letos ste dobili tudi certifikat Družini prijazno podjetje, ki vas obvezuje k uresničevanju zadanih ciljev, med drugim izboljševanju odnosov med zaposlenimi. Kako se boste tega lotili?

»Ponosni smo, da nam je v letu 2011 poleg vseh drugih nagrad, priznanj in izvedenih projektov uspelo pridobiti tudi certifikat Družini prijazno podjetje in tako še nadgraditi naše družbeno odgovorno poslovanje. Namen ni samo ovrednotiti zdajšnje razmere, temveč je treba tudi izboljšati te razmere in razvijati sistem, ki je dolgoročno naravnan. Aktivna družini prijazna politika v podjetju prinaša številne prednosti, to so povišanje motivacije zaposlenih, večja pripadnost podjetju in večja produktivnost, večje zadovoljstvo in zmanjševanja stresa pri zaposlenih, večanje ugleda podjetja pri poslovnih partnerjih, uporabnikih in v družbi. V sklopu tega projekta smo ustanovili tim za usklajevanje poklicnega in družinskega (zasebnega) življenja, kar bo omogočilo še boljše poznavanje razmer zaposlenih ter pravočasno identificiranje potreb in morebitnih težav. Zavedamo se namreč, kako pomemben je zadovoljen in motiviran delavec za dobro poslovanje, kar se seveda odraža tudi navzven in vpliva na odnose z uporabnikom. Veliko poudarka dajemo tako formalnim kot neformalnim oblikam izobraževanja ter zdravju in rekreaciji zaposlenih.«

Velik del nalog podjetja je usmerjen k strankam. Omogočate jim plačilo računov po spletu, spletno stran ste uredili tudi za slepe in slabovidne. Kakšni so odzivi na ta posodabljanja?

»Veliko se posvečamo informacijski podpori za naše delo in predvsem pomoči pri obveščanju naših uporabnikov. Elektronsko poslovanje je temelj razvoja sodobne družbe in mi pri tem ne smemo zaostajati. Naši uporabniki lahko kot prvi plačajo našo storitev z SMS-sporočilom in spletno stran smo prilagodili tako, da lahko tudi slepi in slabovidni dobijo osnovne informacije. Vso pisno pošto na vhodu in izhodu skeniramo in spremenimo v digitalno obliko, veliko delo smo opravili pri uvedbi e-katastra in vseh 45.000 priključkov, ki jih vzdržujemo. Poleg tega na vseh nivojih znižujemo materialne stroške in stroške dela.«

Vsaki dve leti opravite raziskavo med vašimi uporabniki. S kakšnimi cilji jo izvajate?

»Med drugim spremljamo našo družbeno odgovornost. Z anketami med zaposlenimi ugotavljamo predvsem njihovo zadovoljstvo z delovanjem podjetja, delovnim mestom, medsebojnimi odnosi in z izvajanjem raznih ukrepov, na primer za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Pridobimo tudi nove predloge in želje za izboljšave. Z anketami, v katerih naši uporabniki ocenijo naše poslovanje, pa želimo predvsem izvedeti, ali so zadovoljni z našim delom in kakšno je njihovo zaupanje v poslovanje podjetja in v varno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Naše dobro delo in odnos z uporabniki potrjuje tudi analiza o zadovoljstvu prebivalcev Maribora z gospodarskimi javnimi službami, izdelana v sklopu Strategije razvoja Maribora na velikem vzorcu anketiranih. Iz te analize je razvidno, da občani najbolj zaupajo Mariborskemu vodovodu.«

Z vodovarstvenimi in okoljevarstvenimi načrti ste vpeti v okolje, v katerem delujete. Katere so poglavitne dejavnosti podjetja na tem področju?

»V Mariborskem vodovodu se zelo dobro zavedamo posledic onesnaževanja, predvsem pa varovanja okolja. Zato si prizadevamo, da je okolica naših kar 221 objektov očiščena smeti in divjih odlagališč. Vsako leto izvedemo čistilno akcijo in očistimo najpomembnejše vodovarstveno območje severovzhodne Slovenije, na Vrbanskem platoju. Pri tej akciji sodelujemo z Lovskim društvom Kamnica in OŠ Kamnica. Pripravimo tudi likovno tekmovanje osnovnih šol na temo voda. Sodelujemo z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami. Uporabnike v javnih ustanovah, zavodih in šolah ozaveščamo z željo po pitju vode iz pipe. Registrirali smo blagovno znamko Mariborska voda, saj kakovost vode v sistemu oskrbe Mariborskega vodovoda to omogoča. V ustanove nameščamo pitnike za tekočo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. V mestu na javne površine vgrajujemo lepe fontane, delo znanega mariborskega arhitekta.«

Mnogi so presenečeni, da ste na streho postavili »sončno elektrarno«, ko pa je vaša glavna dejavnost oskrba s pitno vodo.

»Za 'sončno elektrarno' smo se odločili zaradi tega, ker vsako leto načrpamo kar 14,7 milijona kubičnih metrov pitne vode in je največji strošek elektrika za črpanje in transport vode do 220.000 uporabnikov. Strošek električne energije znaša kar preko 1 milijona evrov na leto. V družbi smo se odločili, da naredimo nekaj glede pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije, in na sedežu družbe namestili prvi del fotovoltaične elektrarne. S tem smo postali prvo komunalno podjetje v državi, ki tako pridobiva energijo.«

Mariborski vodovod letos praznuje 110. obletnico ustanovitve. Obseg vašega vodovodnega omrežja v primerjavi z začetki je vse večji. Ga boste še širili?

»Prav v teh dneh praznujemo 110 let, odkar je v mestu Maribor po 32 kilometrov dolgem cevovodu stekla oskrba prebivalstva z vodo. Danes smo največji enoten oskrbni sistem v državi s kar 1362 kilometri cevovodov. Na nas se obračajo številni občani in civilne skupine mnogih občin, ki želijo biti priključeni v naš vodooskrbni sistem. Odločitev ni v naši pristojnosti, ampak v pristojnosti občinskih svetov. V naslednjem letu bomo verjetno priključili v naš vodooskrbni sistem občino Lovrenc na Pohorju. Naša želja je, da sistem kakovostno dograjujemo in vzdržujemo. Podjetje je v svojem delovanju regijsko, vendar je lastništvo občinsko, kar povzroča nemalo težav pri financiranju v tranzitnih občinah, ki niso pripravljene sofinancirati gradnje z lastnimi sredstvi. V večini občin je lastna cena vode ostala na nivoju še iz leta 2003, kar ne omogoča nujno potrebnih investicij in rekonstrukcij. Samo cena električne energije je za naše podjetje v tem času narasla za 71 odstotkov in ne moremo več pokrivati stroškovne cene vode.«

Ob začetku leta ste predstavili načrte za še boljše sodelovanje z družbo v smislu ozaveščanja javnosti o pitni vodi in skrbi za okolje. Boste kmalu katerega od teh načrtov uresničili?

»Letos smo pridobili gradbeno dovoljenje za projekt Kapljica, v katerem želimo vsem deležnikom – od vrtcev, šol do fakultet in občanov – ponuditi celovito predstavitev vode kot najpomembnejšega življenjskega vira. Prelep informacijsko-predstavitveni vodni center bi podarili mestu ob naši obletnici delovanja in v času, ko bo Maribor postal evropska prestolnica kulture. V štirih projektih EPK bo en modul posvečen vodi kot največji naravni danosti Maribora. Pričakujemo, da bomo lahko za ta projekt pridobili del sredstev iz evropskih fundacij in skladov. Naš primarni cilj pa vsekakor ostaja varna in zdrava oskrba s kakovostno pitno vodo.«

Poleg vsega ste letos izvedli, kot je zapisal en medij, »veličastne« državne komunalne igre in pred tem še zimske komunalne igre ter pripravili strokovni posvet komunalnih strokovnjakov in razstavo ob vaši obletnici. Kako je to mogoče izvesti ob obilici drugih nalog?

»Res je, odlično smo izvedli vse te aktivnosti, ob tem prikazali naše podjetje in mesto Maribor celotni državi v najboljši luči. Sodelujemo tudi pri izvedbi drugih kulturnih, športnih, rekreativnih in humanitarnih aktivnosti občin. Sodelavci v podjetju so dobri strokovnjaki, zato lahko pomagamo na več področjih. Vesel sem, da zaposleni zaupajo v mojo vizijo in način dela in da v času krize vrednot vidimo drugačen, družbeno bolj odgovoren cilj kot v veliko drugih podjetjih. V moji pisarni je včasih kot na kakšnem kolodvoru, ampak samo z veliko dela in optimizma lahko dosežeš zadane cilje.«

Zakaj na podelitvi zadnje prestižne nagrade ni bilo predstavnikov mestne občine?

»Tega ne bom komentiral.«

Ste tudi podpredsednik Komunalne zbornice Slovenije, izvoljen član skupščine gospodarske zbornice in član Združenja nadzornikov Slovenije. A se vidite kje v Ljubljani?

»Kot zaprisežen športni navijač na nogometni ali košarkaški tekmi v Ljubljani prav gotovo. Moje delo je maksimalno vezano na vizijo Mariborskega vodovoda, kjer imam skupaj s kolektivom pred seboj še nekaj ciljev. En sodelavec je nekoč dejal, da je Mariborski vodovod 'zakon', in ni razlogov, da ne bi tako ostalo tudi v prihodnje.«

Uršula Godec