Mladi so se znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Njihova socialna in finančna varnost sta čedalje bolj okrnjeni. Podjetja odpuščajo, ne podaljšujejo pogodb in ne zaposlujejo novih delavcev. Ker služb ni, ostaja nerešena tudi njihova stanovanjska problematika, posledično pa se zato bistveno pozneje odločajo za ustvarjanje družine. Po podatkih statističnega urada je kar polovica zaposlena za določen čas, kar pomeni, da sodijo v kategorijo tistih, ki jih je najlaže odpustiti. Skrb zbujajoče pa je tudi to, da niti izobrazba ni več zagotovilo za zaposlitev, saj narašča tudi število mladih brezposelnih diplomantov.

 Oktobra brez dela več kot 4 tisoč mlajših od 30 let

V oktobru je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljenih 110.905 brezposelnih, med njimi 13.619 oz. 12,3 odstotka mladih do 26 let. Število brezposlenih, prijavljenih na Območni službi (OS) Maribor, kamor spadajo tudi upravna enota Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica, je znašalo 16.054, med njimi je bilo 2179 oz. 13,6 odstotka mladih do 26 let. Ker je to preozek razpon, saj velik del populacije takrat še študira, je slika o brezposelnosti bolj realna, če vzamemo pod drobnogled število brezposelnih mladih v skupini do 30 let. Ob koncu prejšnjega meseca je bilo teh pri nas kar 27.562. Razveseljivo pa je, da jih je v primerjavi z oktobrom lani kar 1420 manj. V Mariboru, kjer je bilo konec oktobra 4236 mladih brezposelnih do 30 let, se je njihovo število v primerjavi z enakim obdobjem lani prav tako zmanjšalo, in sicer za 126.

Večja prožnost, a manjša varnost

Nestabilne oblike dela, kot so zaposlitve za določen čas, zaposlitve za krajši delovni čas, projektno delo in drugo, zagotovo prispevajo k zmanjšanju socialne in finančne varnosti na dolgi rok. Trg dela postaja vse bolj prožen in potrebe po fleksibilnosti naraščajo, pojasnjuje Vlasta Stojak, direktorica Zavoda za zaposlovanje Maribor. »Vstop na trg dela je s tega vidika olajšan, pripravljeni pa moramo biti na kratkoročnost zaposlitev in hitre spremembe. Zaposlitev za nedoločen čas danes ne zagotavlja več dolgoročne varnosti. Na dolgi rok je najpomembneje, da ohranjamo svojo zaposljivost in prilagodljivost.« Sicer pa mladi, ki so v evidenci ZRSZ v povprečju prijavljeni osem mesecev, pristajajo tudi na zaposlitve, kjer je zahtevana nižja izobrazba, še dodaja Stojakova.

Diploma izgublja veljavo?

Po številu mladih, ki se odločijo za študij, je Slovenija absolutna rekorderka v Evropski uniji – kar 70 odstotkov mladih študira, v zadnjem desetletju pa se je vpis na fakultete povečal za 30 odstotkov, kažejo ugotovitve raziskave Mladina 2010. Hkrati je vedno več diplomantov, predvsem pa diplomantk, ki ne najdejo svoji izobrazbi ustrezne zaposlitve. Statistika je zastrašujoča: število brezposelnih diplomantov se je v zadnjih desetih letih povečalo za 240 odstotkov.

Okvirček: Čedalje več brezposelnih diplomantov

V Sloveniji je bilo v skupini do 30 let brezposelnih mladih s šesto stopnjo izobrazbe v minulem mesecu 880, v Mariboru 140. Še težje je zaposljiv kader s sedmo stopnjo izobrazbe, teh je bilo v oktobru kar 3416, samo v Mariboru 479. V primerjavi z enakim obdobjem lani je porast brezposelnih diplomantov očiten. Lani je bilo brez službe 4109 ljudi s šesto, sedmo in osmo stopnjo izobrazbe ter bolonjskimi programi, letos jih je 4657 oz. 548 več. Porast je prisoten tudi v Mariboru; lani jih je bilo v evidenci brezposelnih 572, letos 661, torej 89 več.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedajo, da so vedno večji problem mladi, ki imajo končano terciarno izobrazbo, a težko najdejo zaposlitev. Zato se je Slovenija v sklopu evropske smernice Spodbujanje pristopa k zaposlitvi po življenjskih obdobjih zavezala k spodbujanju zaposlovanja mladih s štirimi ključnimi ukrepi: s prenovo visokošolskega študija z uvajanjem bolonjske deklaracije, z zmanjšanjem števila posameznikov, ki zgodaj opustijo šolanje, s skrajšanjem povprečne dobe študija s sočasnim dvigom uspešnosti in s čimprejšnjo vključenostjo mladih v delovno okolje. Petricija Vrečar z MDDSZ opozarja na to, da je povprečna doba trajanja šolanja v Sloveniji nad povprečjem EU. »Prizadevamo si torej, da bi bil študijski čas krajši, torej da bi se končal prej kot pri 28 letih ali še kasneje, kar je pozno za vstop na trg dela. Študent naj bi študijski čas v prvi vrsti namenil študiju, šele nato naj bi na vrsto prišlo delo.«

Okvirček: Sem diplomantka Fakultete za družbene vede. Diplomirala sem že pred šestimi leti, najprej sem delala prek avtorskih pogodb, ki mi niso zagotavljale nikakršne socialne varnosti. Posrečilo se mi je dobiti zaposlitev za eno leto, a pogodbe mi v podjetju niso podaljšali. Potem sem v drugem podjetju nadomeščala delavko na porodniški, ko se je vrnila, so me odslovili. Denar sem nekako morala zaslužiti, zato sem delala na črno kot natakarica. Živim doma, ker denarja za najem stanovanja nimam. Z letošnjim junijem sem se prijavila na zavod za zaposlovanje. Sprašujem se, ali je bila odločitev za študij sploh prava. Idejo, da bi nadaljevala magistrski študij, sem opustila, čeprav sem opravila vse izpite. Ne zaposlijo me s sedmo, kako bi me šele z osmo stopnjo izobrazbe? Katja, 31 let

Okvirček: Na zavodu za zaposlovanje največ ekonomistov

Med težje zaposljivimi so nedvomno ekonomisti. Na OS Maribor jih je bilo oktobra prijavljenih kar 355. Brez dela je zdaj tudi 288 vzgojiteljev in učiteljev (največ, 39, je profesorjev razrednega pouka), 133 je univerzitetnih diplomiranih pravnikov in 71 družboslovcev (med njimi največ, 17, univ. dipl. zgodovinarjev). Še vedno pa so na slabšem ženske. S sedmo in osmo stopnjo izobrazbe je bilo na OS Maribor prijavljenih 360 žensk in 122 moških, ki so bili mlajši od 30 let.

Izguba zaposlitve človeka ohromi

Izguba zaposlitve in dolgotrajno iskanje lahko imata usodne posledice, pojasnjuje Daša Babič, koordinatorka delovnega področja. »Če izhajamo iz tega, da delo človeku pomeni vir znanja, sposobnosti, kreativnosti, občutka lastne vrednosti, vir financiranja, pa brezposelnost človeku vse to odvzame. Večina ljudi se na to odzove s šokom, ki jih lahko tudi ohromi, v njem se ne znajdejo in se tudi ne zavedajo pomena dogodka. V drugi fazi optimizem malo naraste. S trajanjem brezposelnosti pa začnejo naraščati pritiski iz okolja, finančni pritiski, brezdelje, spodkopavanje samospoštovanja zaradi zavrnitev pri delodajalcih, kar lahko ponovno povzroči pesimizem, tudi obup.«