Državne pokojnine ukinjene, varstveni dodatek se bo vračal
S prvim januarjem prihodnje se bo začel uporabljati nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katerim želi država zmanjšati zlorabe sistema socialnih transferjev in povečati pravičnost pri razdeljevanju. A zakon ne zadeva le socialnih pomoči, pač pa vse denarne prejemke, subvencije in znižana plačila iz javnih sredstev. Med drugim tako ne bo več državnih pokojnin, državnih štipendij za mladoletne dijake, otroških dodatkov za polnoletne otroke, varstveni dodatek pa se spreminja v socialni prejemek, ki ga bo treba po smrti upravičenca državi vrniti. Pri odločanju o upravičenosti posameznika do določenega prejemka, subvencije ali znižanega plačila se bo poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi njegovo premoženje.
Doslej je bilo treba vloge za različne subvencije in znižana plačila vlagati na občini in v šoli, z novim zakonom vse to prevzemajo centri za socialno delo (CSD). Z delom pa prevzemajo od občin tudi kader. Kot nam je povedal Jožef Tivadar, direktor CSD Maribor, bo predvidoma decembra letos na mariborskem centru začelo delati 12 zaposlenih iz občin. Pomembna novost ZUPJS je tudi, da se bodo odslej vse pravice iz javnih sredstev uveljavljale na enotni vlogi, stari obrazci pa se ukinjajo. Doslej se je pri uveljavljanju večine pravic upoštevala zgolj višina osebnih dohodkov, po novem pa bo pomembno celotno stanje v družini, od premičnin in nepremičnin do osebnih dohodkov, ne glede na to, ali boste zaprosili za denarni prejemek, subvencijo ali znižano plačilo.
Vloge za znižano plačilo vrtca treba oddati še letos
Čeprav se bo nova zakonodaja začela uporabljati šele z novim letom, morajo starši oziroma skrbniki, ki želijo za leto 2012 uveljavljati znižano plačilo vrtca, na CSD vlogo oddati že decembra letos. Centri bodo ob obravnavi te vloge po uradni dolžnosti preverili tudi druge pravice iz javnih sredstev, do katerih ste bili doslej upravičeni. Tako bodo na primer ob uveljavljanju znižanega plačila vrtca na novo izračunali tudi otroške dodatke in denarne socialne pomoči, če jih je vaša družina doslej prejemala, in o vseh pravicah odločili z eno odločbo. Družinam z večjimi otroki (šolarji, dijaki), ki ne bodo oddali vloge za znižano plačilo vrtca, bodo odločbe o otroškem dodatku veljale do izteka veljavnosti. Če vam je na primer otroški dodatek priznan do avgusta 2012, boste šele takrat vložili vlogo za izračun tega prejemka po novem zakonu. Lahko pa na lastno željo že letos zaprosite za izračun višine otroškega dodatka po ZUPJS, četudi se vam odločba še ni iztekla. Ta korak ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve priporoča staršem oziroma skrbnikom mladoletnih dijakov, ki po novem ne bodo več upravičeni do državne štipendije, jim bo pa zato pripadal višji otroški dodatek. Otroški dodatek je po novem zakonu namenjen le otrokom do 18. leta starosti, polnoletni dijaki in študenti pa bodo lahko zaprosili za višjo državno štipendijo.
Denarna socialna pomoč se bo še naprej vračala
Nova zakonodaja naj bi v prvi vrsti zmanjšala možnost zlorab instituta denarne socialne pomoči, saj bodo imeli centri za socialno delo možnost dostopa do bančnih računov, podatkov davčne in geodetske uprave. A Jadranka Tkalec iz CSD Maribor pravi, da je med prejemniki te pomoči morda pet odstotkov takih, ki je v resnici ne potrebujejo, velika večina pa od tega živi. Socialna pomoč je bila že doslej opredeljena kot prejemek, ki ga je treba po smrti vrniti, a se v praksi to ni dosledno izvajalo. Z novim zakonom naj bi se to spremenilo. Še vedno pa bo veljalo, da dedičem te pomoči ne bo treba vrniti, če bodo tudi sami socialno ogroženi.
Prejemnikom socialne pomoči zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti ničesar, CSD bo po uradni dolžnosti do konca marca prihodnje leto preveril, ali in v kolikšni višini ste do socialne pomoči upravičeni po novem zakonu, ter hkrati preveril tudi upravičenost do drugih prejemkov iz javnih sredstev. O vsem vas bo nato obvestil v eni odločbi. Če pa vam odločba preneha, preden bo CSD odločil po novem zakonu, boste seveda morali vložiti novo vlogo. Enako velja za vse tiste, ki bodo denarno socialno pomoč uveljavljali prvič.
Namesto državne pokojnine socialna pomoč in varstveni dodatek
»Strah me je za ljudi, ki jim je bila državna pokojnina edini vir preživetja,« priznava Jadranka Tkalec iz mariborskega CSD. Novi zakon namreč državne pokojnine v celoti ukinja in jih nadomešča s socialno pomočjo in/ali varstvenim dodatkom. A do tega ne bo upravičen vsak prejemnik državne pokojnine, saj se bo upoštevalo vse premoženje posameznika. Se torej lahko zgodi, da bo na primer starejša gospa, ki je ostala sama v družinski hiši in ima nekaj zemlje, kjer že vse življenje kmetuje, zaradi ukinitve državne pokojnine ostala brez vseh dohodkov? Lahko se zgodi, mi potrdijo na CSD Maribor. In kaj bo takim ljudem preostalo? Najbrž bodo morali prodati svoj dom, da bodo lahko preživeli. Nadomeščanje državne pokojnine s socialno pomočjo in varstvenim dodatkom pa prinaša veliko novost tudi za tiste, ki bodo do teh prejemkov po novem zakonu upravičeni. Tako denarna socialna pomoč kot varstveni dodatek sta namreč vračljiva dohodka in jih bodo morali dediči po smrti upravičenca državi vrniti.
Varstvenemu dodatku se lahko odpoveste
Ker se bo pri odločanju o upravičenosti do varstvenega dodatka odslej upoštevalo vse premoženje, lahko nekateri upokojenci ostanejo tudi brez tega dodatka. Ker pa je ta prejemek odslej vračljiv, se lahko tisti, ki bodo do varstvenega dodatka sicer upravičeni, a ne bi želeli po smrti obremeniti svojih dedičev, odpovejo nadaljnjemu prejemanju. Takšno odločitev je treba sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do konca tega leta. Če boste rok zamudili, boste imeli še eno možnost. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, lahko tudi počakate na odločbo CSD in se nato nanjo pritožite ter v tej pritožbi sporočite, da se odpovedujete varstvenemu dodatku. Še podatek za tiste, ki se boste odločili prejemati varstveni dodatek pod novimi pogoji: Vaši dediči bodo, če bodo želeli dedovati celotno premoženje, državi morali vrniti valorizirano vrednost varstvenega dodatka (brez obresti), ki ste ga prejeli po 1. januarju 2012. Nekateri prejemniki varstvenega dodatka razmišljajo, da bi svoje premoženje še pred koncem tega leta prepisali na svoje otroke, s tem ostali še naprej upravičeni do tega prejemka in hkrati onemogočili, da bi si država po njihovi smrti prilastila del imetja. O tej možnosti smo povprašali na ministrstvu in tam odgovarjajo, da takšna oseba ne bo dobila varstvenega dodatka, saj je po lastni krivdi ostala brez premoženja. Država pa lahko takšno darilno pogodbo tudi izpodbija. Enako velja za pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja
CSD-ji bodo močno obremenjeni
Pri denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku in pretvorbi državne pokojnine v nove pravice bo CSD po uradni dolžnosti do konca marca prihodnje leto izdal nove odločbe. Do takrat boste prejemke dobivali po starih odločbah. Tistim, ki do državne pokojnine in varstvenega dodatka ne boste več upravičeni, prejetih sredstev tudi za čas od. 1. januarju 2012 do izdaje nove odločbe ne bo treba vrniti. Drugače pa bo pri denarni socialni pomoči. Če bo z novo odločbo odločeno, da nekdo do pomoči ni več upravičen, bo moral neupravičeno prejeta sredstva po 1. januarju 2012 vrniti. Novi zakon torej prinaša veliko dodatnega dela za zaposlene na CSD, prinaša pa tudi pomisleke. »Ne strinjamo se z vsem, kar prinaša nov zakon, a delati bomo morali po navodilih ministrstva. Trudili se bomo po svojih najboljših močeh, vse uporabnike naših storitev pa lepo prosimo za razumevanje v tem uvajalnem času,« še pravi Tivadar.
Doroteja Mlaker
Katere pravice ureja ZUPJS?
Denarne prejemke:
- otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč,
- varstveni dodatek,
- državna štipendija.
Subvencije in znižana plačila:
- znižano plačilo vrtca,
- dodatna subvencija malice za učence in dijake,
- subvencija kosila za učence,
- subvencija prevozov za dijake in študente,
- oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
- prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
- subvencija najemnine,
- pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
- pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.



