V programsko shemo EPK 2012 je umeščenih 412 projektov, od tega se jih bo 238 zgodilo v Mariboru. Projekti EPK so, zatrjujo v zavodu, namenjeni zelo široki populaciji, tako glede generacijskega vidika – posamezni dogodki so namreč namenjeni najmlajšim, drugi družinam, tretji srednji generaciji ali starejšim – kot interesnega. Štirje programski stebri bodo zagotovo zadovoljili različne potrebe naših ciljnih skupin, so prepričani. Terminal 12 prinaša vrhunsko umetnost s poudarkom na novih pristopih, Ključi mesta gradijo dialog med mestom in umetnostjo ter iščejo nove oblike ustvarjalnega bivanja, Urbane brazde se dotikajo družbenih robov, socialne in ekološke tematike in prikazujejo primere dobre prakse, Življenje na dotik pa prinaša multimedijski prostor refleksije, povezuje mesto z regijo, vse do širšega evropskega konteksta. Poleg teh štirih stebrov namenjajo obiskovalcem, strokovni javnosti in predstavnikom medijev tri programske entitete, in sicer Kulturne ambasade, ki se osredotočajo na različne kulture. Poleg Vetrinjskega dvora so tudi druga prizorišča v mestu, vsa skupaj pa bodo vsak mesec v letu 2012 gostila eno ali dve državi Evropske unije, ki se bosta predstavili z umetniško in kulturno vsebino. Velik potencial znanja je tudi sodelovanje z Univerzo v Mariboru, ljudem s posebnimi potrebami in prostovoljcem pa so namenili posebno entiteto Priložnost za vse. Tako že deluje posebna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih ter gibalno oviranih ljudi, ki s sodelovanjem Sveta invalidov MOM in zavodom Maribor 2012 preverja dostopnost prizorišč. Za ljudi s posebnimi potrebami bo namreč izdelan poseben spletni katalog dogodkov s podrobno informacijo o dostopnosti prostora in prireditve.

Denarja še ni

Projekt EPK Maribor 2012 se financira iz javnih virov na lokalni in nacionalni ravni. 85 odstotkov vseh sredstev je namenjeno programskim vsebinam, 15 odstotkov pa splošnim stroškom delovanja zavoda in promocije. Ministrstvo za kulturo bo predvidoma zagotovi polovico sredstev za leto 2012, četrtino pridobijo iz proračuna Mestne občine Maribor, četrtino pa iz petih partnerskih mest. Ob tem so pridobili še evropska sredstva v obliki nagrade Meline Mercouri, računali so tudi na uresničitev sklepa vlade, po katerem bi preostala ministrstva in službe morali prispevati sredstva za projekt, ki se ne dotika le kulture, ampak posega še na mnoga družbena področja. Žal drugih sredstev do danes niso pridobili, pravijo v zavodu, ki se je skupaj z Mestno občino Maribor letos že večkrat obrnil po pomoč k predsedniku vlade Borutu Pahorju. Ta je pred kratkim v enem od volilnih soočenj v štajerski prestolnici dejal, da denar za EPK bo zagotovljen.

Festivalu Maribor največ, 1,1 milijona evrov

Finačno najtežji projekt je Festival Maribor, ki bo v treh letih od EPK-ja dobil skupaj 1,1 milijona evrov, od tega prihodnje leto nekaj manj kot 300 tisoč. Festival bo pod umetniškim vodstvom Richarda Tognettija oral nove ledine v klasični glasbi. Med finančno zahtevnejšimi projekti je še Oder med nebom in zemljo, za katerega so v zavodu Maribor 2012 namenili več kot 800 tisoč evrov. V tem sklopu bodo v Mariboru gostovale raznolike tuje predstave, od cirkusa, kabareta, striptiza in akrobatike do japonskega tradicionalnega gledališča, predstave s konji in svetovne premiere mojstra sodobnega gledališča Jana Fabra. Za projekt Dvanajst, v sklopu katerega bo Maribor vsak mesec gostil eno izmed vodilnih osebnosti na svojem področju, so organizatorji namenili pol milijona evrov. Med večjimi prejemniki sredstev je tudi ekipa Karmine Šilec, ki za EPK pripravlja koncert Placebo in festival novoglasbenega gledališča Choregie. Skupno se bo na njihov račun v treh letih steklo 413.000 evrov.

Lokacije še iščejo

Nekaj lokacij, kjer naj bi se projekti izvajali, je znanih, še vedno pa prireditelji iščejo dodatne, rezervne ali alternativne, ki bi prišle prav ob predvidenih in tudi nepredvidenih spremembah. Zavedajo se namreč, da je treba predvideti različna tveganja, tudi težave s prizorišči, z rezervnim načrtom pa se bodo težavam izognili ali jih minimizirali, so prepričani v zavodu. Dejstvo je namreč, da so pri vsakem projektu, ki živi in raste skupaj z mestom in drugimi partnerskimi mesti, udeleženci in organizatorji, mogoče spremembe, a se bodo, zagotavljajo, čim bolj trudili izpolniti zastavljene cilje in se ob morebitnih spremembah prilagoditi razmeram tako, da bo programska shema ostala čim manj nespremenjena. So pa dokončno opustili idejo o uporabi hale v nekdanji TVT Boris Kidrič in našli nadomestna prizorišča, kot so SNG Maribor, Dvorana Tabor in Festivalna dvorana Lent. Uporabili naj bi tudi nekatere druge lokacije, npr. hipodrom v Kamnici.

»EPK je skupna zgodba«

EPK prinaša mestu, regiji in državi izjemno priložnost za oživitev kulture, so prepričani organizatorji, ki želijo spodbuditi različne potenciale, tako umetniške kot druge, da se v to zgodbo vključijo. V preteklosti je ta projekt prinesel izjemno prepoznavnost mestom in državam, vsakemu s pozitivno konotacijo, ki jo mednarodna blagovna znamka EPK prinaša. Prav zato je to priložnost, ki pa išče sinergije z mnogimi akterji v okolju, pojasnujejo v zavodu in poudarjajo, da koncept komunikacije gradijo na treh ključnih elementih, in sicer na povezovanju, na umetniški vsebini in na skupnosti. Kulturni in kreativni utrip pa bo, pravijo, čutiti tudi po končanem projektu. Dolgoročno namreč načrtujejo, da bodo pozitivni učinki spremembe razvoja zaznamovali mesto v okolje s še bolj kreativno in pozitivno podobo. Navsezadnje, razvoj izobraževanja o umetnosti preko Akademije za umetnosti, povezovanje različnih kulturnih akterjev, zdajšnjih in novih, bo zagotovo prineslo novo vrednost v mestu. Cilj projekta je doseganje izjemnih učinkov ob skupnem delovanju različnih institucij, različnih področij, mesta in države. To je izjemno težko, a vsekakor pomembno za dolgoročni uspeh, ki ga EPK lahko prinese, so optimistični mariborski organizatorji.

Melina Janićijević