Kdaj ste nazadnje stali slab meter stran od kajmana, se iz oči v oči gledali z bradato agamo, šteli male ribe v jati, občudovali zgrbančen hrbet želve ali z očmi merili kačo velikanko? In vse to v enem popoldnevu? Nam je uspelo, saj smo obiskali mariborski akvarij terarij, kjer smo ne samo videli te živali, ampak tudi izvedeli, od kod so prišle, katera je pohlevna in katera upravičeno vzbuja strah.

Vodja akvarija in terarija Branko Kolar nam je najprej predstavil stari del akvarija, ki je bil ustanovljen že davnega leta 1953. Ta del je akvarijski in v njem so na začetku predstavljali ribe iz bivše Jugoslavije, kasneje pa so popestrili razstavo z eksotičnimi živalmi. »Kasneje smo izkoristili bližino Jadranskega morja – posebna ekipa je z izmenjavo živali iz Jadrana z živalmi od drugod po svetu pridobila za naš akvarij veliko eksotičnih vrst,« je razložil Kolar. V akvarističnem oddelku je zdaj približno 120 vrst rib – od velikih do malih, ki v naravi živijo v nekajmilijonskih jatah, v akvariju pa jih imajo v jatah po sto in več.

Bolj kot je strupeno, bolj je zanimivo

V prostorih bivše nerentabilne ribogojnice je terarij že od leta 1992. V njem je približno 60 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk z vsega sveta, z vseh celin. »Obiskovalci so različno navdušeni, veliko jih občuduje kače velikanke, drugim so všeč krokodili, ene pritegnejo veliki in mali kuščarji, je razlagal Kolar in poudaril: »Največ strahospoštovanja in vznemirjenja pa je seveda pri strupenih živalih – včasih vidim kakega obiskovalca, ki drži prst na steklu (čeprav smo to prepovedali) ob kobri in pravi, da si nikoli ni mislil, da bo le kak centimeter stran od take živali.« Na začetku niso imeli strupenih živali, a jih je veliko obiskovalcev znova in znova spraševalo, zakaj nimajo kobre ali mambe ali kake druge strupene živali. »Po posvetu in izobraževanju v tujini smo v predstavitev vključili tudi take živali,« je povedal Kolar.

Piraje so tudi vsejede in mirne

»Velikokrat kdo vpraša, kje so piraje, saj pričakuje, da bo stal zraven zelo napadalnih rib,« se je spomnil Kolar. Res da so v akvariju sive piraje, ki so napadalne, a imajo tudi mirne in vsejede piraje, ki ne bi nikomur naredile nič hudega. Zanimive so tudi male ribice, ki v naravi živijo v milijonskih jatah, tu pa so združene v male jate, po nekaj sto jih je skupaj. Večinoma se držijo skupaj in bi bile v velikem prostoru nesrečne.

Rdečevrate želve v terariju so »azilantke«

Ob vstopu v terarij smo se takoj spomnili na želve, ki se sprehajajo po parku – včasih smo rekli, da so zagotovo pobegnile iz terarija. »Teh želv je izredno veliko po vsem parku, pa ne samo tam, tudi drugod po Sloveniji so,« je povedal Kolar in dodal: »Niso ušle iz terarija, ampak so jih praviloma v park prinesli ljudje. Včasih so rdečevratke množično prodajali v trgovinah z živalmi, ker so bile majhne. A ker so te želve hitrorastoče in izrazito napadalne, se je kasneje marsikateri kupec premislil in jih ni več hotel imeti.« In kaj so naredili z njimi? Nekateri so jih prinesli v terarij, drugi so jih enostavno spustili v naravo, v park. Kolar je razlagal: »Prav te vrste želv, ki jih imamo mi, so vse azilantke, našli smo jih ali sprejeli, a zdaj več nimamo prostora za nove.«

Kuščar brez nog ni kača

Videli smo tudi kuščarja, za katerega smo najprej mislili, da je kača. Blavorja, ki živi pri nas v Primorju in tudi sicer v vsem Sredozemlju, zamenjujemo za kačo, ker nima nog in je dolg tudi do dva metra. Ljudje se ga sicer bojijo, a je mirna, pohlevna žival. Kolar nam je povedal: »Če se le da, obiskovalcem pokažemo, da ima za očmi, ob strani glave ušesne luknje, torej tako kot vsi kuščarji.« V terariju je tudi kajman, ki so ga pred dvema letoma našli v bližini trgovskega centra Qlandia. Konec oktobra so ga našli, že drugega novembra je bila tam prva zmrzal in tista mlaka, v kateri so ga našli, je zamrznila, tako da bi kajman verjetno takrat umrl. Zdaj je zadovoljen v terariju, kjer lepo skrbijo zanj.

Tu ni cirkusa, ampak izobraževanje in ozaveščanje

Kolar je poudaril, da v akvariju in terariju ne mučijo živali s tem, da bi jih učili raznih spretnosti ali da bi jih dajali v roke obiskovalcem. Le eno kačo so že od malega navadili na to, da jo lahko oskrbnik prime v roke in jo pokaže obiskovalcem, kar je še posebej zanimivo otrokom iz vrtcev in šol – pogovorijo se o tem, kako se kače obnašajo v naravi, lahko jo pobožajo in se tudi tako rešijo morebitnega strahu pred kačami.

Za obiskovalce so velikokrat zanimive tudi bradate agame, ker s svojo radoživostjo in radovednostjo pritegnejo pozornost. No, lahko bi rekli, da obiskovalci pritegnejo pozornost bradatih agam, saj prav rade opazujejo, kaj se dogaja poleg njihovega terarija. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo mi stali poleg njih in se pogovarjali z vodjo akvarija-terarija. Ob tem se nam je pravzaprav utrnila misel, le kaj si mislijo živali o ljudeh, ki jih hodimo gledat. Mogoče pa nam bodo kdaj »povedale«.

Sporočilo za javnost