Bojda so začasne rešitve najbolj trajne. To bi lahko v teh časih deloma držalo tudi za mariborska začasna krožišča. Zdaj imamo dve veliki – v Ljubljanski ulici in na Titovi cesti. Pri pristojnih na Mestni občini Maribor smo preverili, kdaj bo začasno postalo trajno. Priznan strokovnjak svari, da bi morali začasna krožišča že zdavnaj zamenjati, a ga skrbi, ker je občinska malha prazna.

»Za postavitev montažnega krožišča (Ljubljanska ulica; op. p.) ni bilo časovne omejitve, samo želja, da se ta lokacija čim prej uredi za stalno. Montažna krožišča pozna večina evropskih držav in po navadi ostanejo, dokler se ne uredijo za stalno ali dokler se ne najde druga alternativna ureditev,« so nam pojasnili na Mestni občini Maribor.

Odločitve o rondoju še ni

Kot je mogoče razbrati iz nadaljevanja njihovega odgovora na vprašanje glede krožišča v Ljubljanski (križišče z Ulico Pariške komune), se vse skupaj bolj nagiba k alternativi. »V sektorju za komunalo in promet razmišljajo, da bi bila ureditev križišča s semaforji, ki delujejo odvisno od prometa, boljša in za določene udeležence v prometu bolj varna. Na prvem mestu je namreč varnost. Odločitev ni bila dokončna, saj je treba preveriti vse vidike, tudi investicijsko obnovo celotne poteze v Ulici Pariške komune,« so nam še pojasnili.

Ker so občinarji v odgovoru navajali tudi stroko, ki naj bi zagovarjala različna stališča, smo za mnenje prosili dr. Tomaža Tollazzija, strokovnjaka za prometne gradnje s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru. »Montažno krožno križišče v Ljubljanski ulici bo po vsej verjetnosti še ostalo nekaj časa, saj se je izkazalo za zelo učinkovito,« je nedvoumen Tollazzi, ki končno odločitev prepušča občini. Ta pa, če smatramo pravilno, na prvo mesto postavlja varnost, ki bi bila večja, če bi bilo križišče urejeno s semaforji.

Oživitev prometnih tokov

Drugo veliko krožišče je na Titovi cesti, približno 300 metrov pred križiščem s Partizansko cesto. Že laik, ki krožišče uporablja, se zaveda, da je izjemnega pomena za prometne tokove v mestu. Zdaj lahko vozila prečkajo Titovo cesto, kar prej ni bilo mogoče. Tako da lahko, iz katere koli smeri pripeljemo, pot nadaljujemo po največji mariborski vpadnici. Temu je pritrdil tudi Tollazzi in dodal: »Vse računalniške simulacije bodočih ureditev tega dela Maribora kažejo, da bi krožno križišče na tej lokaciji moralo ostati. Toda ne v montažni obliki, temveč v fiksni izvedbi.«

In kaj pravijo pri bodočem investitorju? Da bo bodoče krožišče upoštevalo vse ceste, ki se bodo priključevale, prometni tok pa bo potekal spiralno. Ob tem na Mestni občini Maribor še dodajajo: »Na območju med križiščem Titove ceste in Ulice heroja Bračiča in križiščem s Partizansko cesto bo izveden dodatni pas za avtobuse, ki se bo preko krožišča nadaljeval po Ulici heroja Bračiča in naprej proti Ulici slovenske osamosvojitve in Glavnemu trgu. V sklopu tega bo pred TC City postajališče za avtobuse z ločenimi peroni za primestni in mestni promet, kar bo predvsem vozilom mestnega prometa omogočalo večjo pretočnost, uporabnikom pa večjo prometno varnost in s tem zadovoljstvo ob uporabi javnega prevoza.« Investicija naj bi bila razdeljena v dve fazi in skupaj občinski blagajno bremenila za nekaj manj kot dva milijona evrov. Prvotno je bilo načrtovano, da bi se dela začela že konec tega leta, a se bodo iz že omenjenih razlogov prestavila. Pristojni občinski urad upa, da bo investicija vključena v proračun MOM za leto 2012.

Novo mini krožišče

Prejšnji mesec je bilo odprto krožišče pri Narodnem domu. Sicer je izjemno majhno, a ima po besedah stroke več pozitivnih kot negativnih lastnosti. »Mini krožno križišče pred Narodnim domom se je izkazalo kot zelo učinkovito. Čeprav imamo v Sloveniji le nekaj primerov mini krožnih križišč, so se ta zelo dobro uveljavila. Mini krožna križišča uvajajo po vsem svetu, najdlje pa jih poznajo v Angliji in Nemčiji. Mini krožno križišče je posebna zvrst krožnih križišč, v katerem kratka vozila vozijo kot v običajnem krožnem križišču, dolga vozila, ki zaradi svojih gabaritov ne morejo voziti v krog, pa kot v običajnih klasičnih križiščih. Ni torej nič narobe, če tovornjak delno prevozi narisan sredinski otok,« razlaga Tollazzi. Sicer pa so nam na občini razkrili tudi svoje načrte glede dodatnih začasnih in trajnih krožišč. Načrtujejo, da bi občina zgradila krožišče še v potencialno nevarnem križišču Radvanjske in Lackove ceste (Mlada lipa).

Aleš Pregl