Vse več brezposelnih se odloča za samozaposlitev kot izhod iz krize. A mnogi subvencijo, ki znaša 4500 evrov, porabijo za golo preživetje. V prvih desetih mesecih se je pri nas na samostojno podjetniško pot podalo 3762 ljudi, na območju Maribora pa 417. Država program spodbujanja samozaposlitev hvali kot enega najboljših v sklopu aktivne politike zaposlovanja, sindikati pa se nad njim zgražajo in trdijo, da samozaposlitve pogosto vodijo v revščino in da država s tem prireja evidenco brezposelnih.

Ukrep samozaposlovanja izvajajo na Zavodu RS za zaposlovanje že od leta 1991. Od takrat je potekal v različnih oblikah. Subvencija za samozaposlitev v višini 4500 evrov se dodeljuje od leta 2008, ko je bilo izplačanih 6,8 milijona evrov. V letu 2009 je država samostojnim podjetnikom namenila 19,2, lani 19,5, letos pa nekaj več kot 26 milijonov evrov (doslej so izplačali 20,2 milijona evrov). Zanimanje za pridobitev tovrstne pomoči se povečuje, pravi Suzana Kerec, vodja oddelka programov zaposlovanja na OE Zavoda za zaposlovanje Maribor. »Lani se je za ta ukrep odločilo 5148 brezposelnih, samo na območju OS Maribor se je samozaposlilo 765 ljudi. V prvih desetih mesecih tega leta je bilo 3762 samozaposlenih s pomočjo subvencije za samozaposlitev, 417 pogodb pa je bilo sklenjenih na območju OS Maribor. V zadnjih letih se je zanimanje za pridobitev subvencije za samozaposlitev povečevalo, za leto 2011 pa lahko ocenimo, da je zanimanje podobno kot leto prej.«

85 odstotkov subvencionirancev ohrani samozaposlitev najmanj dve leti

Dejstvo je, da veliko mladih, a neizkušenih podjetnikov premami prav višina subvencije. Spet drugi pa si podjetniško pot izberejo preprosto zato, ker rednih služb ni. A pasti, v katere se na tej poti lahko ujamejo, je veliko. Negativno poslovanje, izguba poslovnih partnerjev, plačilna nedisciplina in bolezen so le nekateri od razlogov, zaradi katerih podjetnikom ne uspe ohraniti samozaposlitve. Spomnimo, ohraniti jo morajo ohraniti najmanj dve leti, če podjetje zaprejo pred rokom, morajo vrniti sorazmeren delež subvencije. Kljub temu pa je subvencioniranje samozaposlitev po ocenah zavoda eden izmed najuspešnejših programov. »Podatki kažejo, da okrog 85 odstotkov prejemnikov subvencije ohrani samozaposlitev v pogodbenem obdobju najmanj dveh let. Ravno tako je križanje s podatki iz uradnih evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pokazalo, da okrog 60 odstotkov prejemnikov subvencije ohrani samozaposlitev tri leta od ustanovitve poslovnega subjekta, več kot 50 odstotkov pa jo ohrani štiri leta od ustanovitve poslovnega subjekta,« pojasnjuje Kerčeva in dodaja, da je povsem pričakovano, da z daljšanjem obdobja od ustanovitve podjetja upada število ohranjenih samozaposlitev in da so podobne tudi izkušnje drugih držav. Kerčeva pa opozarja še, da se z daljšanjem obdobja od ustanovitve hkrati veča število novih delovnih mest v ohranjenih poslovnih subjektih. «Podatki kažejo, da v treh letih od samozaposlitve dodatno zaposluje skoraj 30 odstotkov, v štirih letih pa skoraj 20 odstotkov prejemnikov subvencije. Ti so od leta 2007 do zdaj zagotovili več kot 1300 novih zaposlitev.«

Okvirček: 29-letna Tanja, diplomirana komunikologinja, se je po letih dela prek avtorske pogodbe pred dvema letoma odločila za samozaposlitev. Subvencija v višini 4500 evrov naj bi ji omogočila plačevanje prispevkov za socialno varnost, odločila pa se je za ugotavljanje davčne osnove na podlagi 40-odstotnih normiranih stroškov. Status, ki ji omogoča samozaposlitev, ji je podelilo ministrstvo za kulturo. Možnosti za redno zaposlitev v podjetju, v katerem dela, takrat ni bilo. Prvi šok je sledil ob izplačilu subvencije. Na račun je namreč dobila le 3825 evrov, ne 4500. Ob izplačilu subvencije zavod skladno z zakonodajo nakaže davčnemu uradu akontacijo dohodnine, a Tanje na to nihče ni opozoril. Drugi šok je doživela, ko je prejela obvestilo, da bo morala plačevati višje prispevke. Subvencija se namreč šteje med dohodke iz dejavnosti, zato vpliva na novo zavarovalno osnovo, ki pa se določi upoštevaje dosežen dobiček v preteklem letu. Plačevanju tako visokih prispevkov bi se lahko Tanja izognila, če bi se samozaposlila na začetku leta, saj bi se znesek subvencije razdelil na dvanajst mesecev, ne le na tri (zaposlila se je namreč oktobra). A na to je, zgroženo razlaga, prav nihče ni opozoril, ne svetovalka ne pristojno ministrstvo in nihče na tridnevnih delavnicah.

ZSSS: Samozaposlitev pogosto vodi v revščino

Samozaposlitve v tem času zagotovo niso tako dobre, kot se to skuša prikazati, opozarja Gregor Cerar, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, OO Podravje in Koroška. »Samozaposlitev je pogosto posledica pomanjkanja drugih možnosti in zlorabljenega načela, da je pomembno, da imaš delo in da delaš. To je pogosto pot v revščino. Delodajalci tako prikrijejo redne zaposlitve, saj samozaposleni pogosto opravlja iste naloge kot zaposleni. To je za delodajalce seveda zelo dobrodošlo, saj se celotno breme plačevanja socialnih prispevkov prenese na delavca, torej samozaposlenega. S tem si delodajalci 'operejo roke', kar se tiče odgovornosti do delavca iz naslova socialnega zavarovanja.«

Cerar opozarja tudi na čedalje bolj perečo plačilno nedisciplino, ki marsikoga potisne v zadolževanje. »Pogosto so samozaposleni prisiljeni najeti kredite, ki večinoma niso namenjeni razvoju dejavnosti, temveč preživetju. Za svoje obveznosti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, s hišo, avtomobilom in drugimi stvarmi. Nujno je poudariti, še dodaja, da samozaposleni ob bolezni 30 dni niso upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost. »Sicer vstopijo v sistem zdravstva, a so zneski od države nizki, ne nazadnje pa so bili pred časom glavni uporabniki storitev dveh ambulant v Sloveniji, kjer lahko pomoč najdejo pacienti brez zavarovanja, delavci migranti, zadnje čase pa opažajo zlasti porast samozaposlenih.«

Zavod za zaposlovanje sicer ocenjuje ta program kot zelo uspešen, vendar je verjetno razlog ravno v pritiskih delodajalcev, ki delo ponujajo le na ta način, meni Cerar. »Osebno vidim vedno več takšnih 'oglasov', ki pozivajo ljudi k odpiranju s.p.-ja, potem pa bodo lahko dobili delo pri nekom. To je v nekaterih primerih celo žaljivo, saj nihče ne ščiti teh ljudi, ki so t. i. samozaposleni.« Cerar je prepričan, da zavod za zaposlovanje ljudi, ki se odločijo za samozaposlitev, ne pripravi ustrezno. »Mnogi imajo samo četrto ali peto stopnjo izobrazbe in so brez ustreznih znanj. Kandidat za subvencijo v nekaj minutah izpolni vprašalnik, nato pa se trikrat udeleži delavnic, ki trajajo po osem ur. Za preživetje na trgu je to zagotovo premalo.« ZSSS se zavzema za zaostritev pogojev za samozaposlovanje, saj to, trdijo, ne sme biti v službi izboljševanja statistik, povezanih s številom brezposelnih. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo samozaposlitev resnično svobodna izbira, ne pa posledica pritiska, še dodaja Cerar.

Melina Janićijević