Pred natanko enim tednom je sv. Martin letošnji mošt spremenil v mlado vino. Tega običaja so se spomnili na vseh koncih Slovenije, največje enodnevno martinovanje na prostem pa je v organizaciji Zavoda za turizem že 28. potekalo v Mariboru. Minuli vinski praznik daje tudi slutiti, da se bliža veseli december, ko bo dobra kapljica – upajmo, da v zmernih količinah – zvesta spremljevalka tako druženj s prijatelji kot javnih prireditev. Da se pri izbiri vina ne boste znašli v zadregi, smo vinskega svetovalca povprašali, kakšno vino postrežemo h kakšni hrani in na kaj moramo biti pozorni, ko vino kupujemo v trgovini.

Gotovo ste se tudi vi že kdaj v trgovini stali pred polnimi policami najrazličnejših vin in se niste mogli odločiti, katero bi izbrali. Aleksander Bohinc, vinski svetovalec oz. sommelier, pravi, da je pri nakupu vina v trgovini dobro biti pozoren na tri dejavnike: stopnjo sladkorja in alkohola ter še posebej na letnik vina: »Večina kakovostnih vin, polnjenih v litrske steklenice, je 'enoletnih' in so torej najbolj optimalna v letu, ko pridejo na trg. Vino se bo tudi bolje ohranilo, če bo imelo višjo stopnjo sladkorja in alkohola, ki delujeta kot naravna konzervansa.« Na etiketi sicer ni napisana točna stopnja sladkorja, ki ga vino vsebuje, pomagate pa si lahko z oznakami suho, polsuho, posladko in sladko, pri čemer suho vino vsebuje najmanj sladkorja in sladko največ. Bohinc ob tem opozarja še na tretji naravni konzervans – kislino, ki ob primerni količini prav tako pripomore k podaljšanju obdobja, v katerem je vino še optimalno za uživanje. A se tega dejavnika pri nakupu v trgovini žal ne da preveriti. Niso pa vsa vina v trgovini enoletna. »Vrhunska vina, pakirana v buteljčne steklenice, ki imajo stopnjo alkohola med 12 in 13, so optimalna še dve leti po pridelavi, ob zares dobri letini se lahko vina obdržijo celo pet do deset let in več.«

Pomemben je tudi zamašek

Čeprav velja, da je vino treba skladiščiti v čim bolj temnem prostoru, kjer ne bo izpostavljeno direktnim sončnim žarkom, na temperaturi med 12 in 15 stopinj ter brez temperaturnih šokov, se vino v steklenicah ob zadostni vsebnosti naravnih konzervansov ne bo pokvarilo, tudi če bo nekaj časa stalo na polici v trgovini. A le, če bo imelo primeren zamašek, ki ne bo prepuščal zraka v vino, opozarja Bohinc: »Za vina, ki niso zaprta s pluto, ni sporno, da stojijo na polici nekaj mesecev, problematični pa so plutovinasti zamaški, ki morajo biti konstantno v stiku z vinom, da se ne izsušijo. Zato je treba steklenice s takšnim zamaškom hraniti v ležečem položaju, da preprečimo vdor zraka v steklenico.«

Ni vsako vino primerno k vsaki hrani

Na splošno velja, da k svetlemu mesu ponudimo belo vino, k temnemu pa rdeče, vendar so možna odstopanja, saj je treba upoštevati tudi dodatke. »K enostavnejšim jedem z belim mesom in zelenjavo ponudimo lažja bela vina, bogatejše jedi z belim mesom pa ob sebi zahtevajo belo vino polnejšega okusa. Če pa imamo ob belem mesu na primer jurčke, lahko k takšni jedi postrežemo rdeče vino,« razlaga Bohinc. Podobno velja tudi pri rdečem mesu: k lažjim jedem ponudimo lažje rdeče vino, k bogatejšim pa bolj polno, ekstraktno rdeče vino. Velja tudi, da k sladkim jedem ponudimo slajša vina. »Vedno izbiramo vino k hrani in ne hrane k vinu, oboje skupaj mora tvoriti nov kompleksen okus, kjer noben okus ne sme izstopati,« še svetuje Bohinc.

Vino postrezite na pravi temperaturi

Da bo imelo vino optimalen okus, ga je treba posteči na pravi temperaturi. Bohinc priporoča: »Bela vina serviramo pri temperaturi med 8 in 12 stopinj. Lažja vina na nižji temperaturi, alkoholno bogatejša, ekstraktna vina pa pri 12 stopinjah. Ta temperatura je najbolj primerna tudi za bela vina posebnih kakovosti (pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino, suhi jagodni izbor,). Rdečkasta vina, kot sta rose in cviček, serviramo nekoliko hladnejša, pri 10 stopinjah. Srednje alkoholno bogata rdeča vina (12 do 13 vol %) so najboljša pri temperaturi med 12 in 14 stopinj, vina z 14 ali 15 odstotki vsebnosti alkohola oziroma zelo bogata ekstraktna vina pa postrežemo pri 16 stopinjah in več, celo pri sobni temperaturi.«

Ker si mnogi ob decembrskih praznikih zaželijo tudi peneče vino, dodajmo še, da bi morala biti penina po mnenju stroke servirana zelo hladna, med 6 in 8 stopinjami. Vse navedene temperature so smernice, ki naj bi se jih po mnenju stroke upoštevalo, če želimo, da vino razvije optimalen okus, a končna odločitev je vedno prepuščena vsakemu posamezniku in njegovim željam.

Doroteja Mlaker