Mojca Hanžič,
odgovorna urednica Mariborskega Utripa

Zaželela sem si, da bi bil dan nekaj posebnega, tak, ki ga bom preživela po svoje, s svojim dragim, s svojimi prijatelji. V gosteh nekoga, kjer se bomo počutili željeno, dragoceno.

Pot nas vodi po nekoliko ovinkasti cesti, v polmraku pripeljemo do grajskega dvorišča. Pogled na osvetljen grad jemlje dih, tišino zmoti prijazna muca, ki nas pozdravi prva. Takoj za njo nas v uglajenem slogu sprejme desna roka njegovega veličanstva, njegov butler. Popelje nas do ledenice in med nazdravljanjem poznavalsko razlaga o pomenu prostora, v katerem smo. Sledi ogled gradu, ki nad prelomnico Drave stoji že sedemsto let: veličastno dvorišče z grajskimi stoli, nekdanja konjušnica, ogromna klet, za katero si strokovnjaki niso edini, čemu je bila namenjena – shrambi vina ali ječi; mala kapelica, nad njo pa sobana nekdanjega grofa, ki je cerkveni obred spremljal kar iz galerije, sedeč v rdečem naslonjaču. V kuhinji se služinčad ni mogla greti, tudi danes se ne, saj se kljub krušni peči prostor ne ogreje. Zato pa je tako domače toplo nadstropje više, tam, kjer nas pričaka grof, oblečen kot iz pravljice, ki mi jo je nekoč pripovedovala mami. Smo njegovi prav posebni gostje, pove, medtem ko nas posede za bogato obloženo mizo. Prigodam, ki jih deli z nami, z izbranim smislom za humor, ni videti konca, nasmejimo se do solz, vmes pa se ne moremo načuditi ljubezni, ki jo deli s temi več stoletji starimi zidovi, še manj neštetim načrtom in idejam, ki jim je podredil življenje. Priznam, grof je nenavaden, skoraj bi lahko rekli čudak, a čudaki so mi bili od nekdaj všeč. Drzen, z drugačnim dojemanjem vrednot, z bogatim dajanjem drugim. Če ne bi bil tako poseben, najbrž tudi grad danes ne bi sijal v tej veličini, tudi soban, opremljenih kot nekoč, ne bi bilo, še anekdot ne.

Pogled na uro razkriva, da smo v grajskih sobanah prebili dobrih sedem ur – a je bilo, kot bi se čas ustavil. Hvala grofu in njegovemu osebju za čudovito pravljico, toda čas je, da se zbudimo in ponovno zajadramo v svoj svet. A odslej bogatejši – za dojemanje sveta, ki obstaja nedaleč iz Maribora, čarobni svet na gradu Fala.