Mojca Hanžič,
odgovorna urednica Mariborskega Utripa

Kdo je odgovoren za neumnost? Tisti, ki jo zagreši. No, razen če ta grešnik sodi med »pomembne«.

So pa tudi izjeme, ki si upajo na grešnike pokazati s prstom: oni dan spremljam tretji program nacionalne televizije, kjer se je mož iz koalicijskih vrst posul s pepelom. A tako, da bi mu z veseljem ta pepel nežno in previdno obrisali z obraza. Med debato o pokojninski reformi je namreč poudaril naslednje: kako stopiti pred državljane in jih prepričevati, da je reforma nujna, ko pa od tajkunov, ki so okradli podjetja, ne terjamo denarja nazaj. Nihče nikogar ne pripelje pred sodišče, nihče ni odgovoren, nikomur se ne zgodi nič. Dodal je, da bi se že samo z nazaj pridobljenim odtujenim denarjem zbralo precej, tudi za pokojnine. Bolj se z njim nisem mogla strinjati: če nekdo oropa banko, ta zaradi primankljaja ne bo dvignila obresti in bremena svoje nepazljivosti preložila na komitente.

In kapo dol tudi pred Radićevo, gospodarsko ministrico. Po prstih je udarila tista dva, ki sta napačno interpretirala direktivo EU o obveznih garancijah, in ker je priprava zakona šla v javnost in jo razburila brez ministričine vednosti. In ker se Radićeva zaveda odgovornosti, ki jo nosi, jo terja tudi od tistih, ki so za svoje delo dobro, celo predobro plačani. »Čas je, da za svoje delo odgovarjajo tudi uradniki,« je povedala, obenem zahtevala njuno razrešitev in na glas razmišljala o ukinitvi urada. Če počnejo neumnosti, naj zanje odgovarjajo. Če nam ne koristijo, jih ukinimo. In take vodje rabimo.

Kajti, si predstavljate direktorja podjetja, ki bi z referendumom svoje delavce spraševal, ali naj se loti novega tveganega posla? Ne, to je njegova odločitev. A zanjo tudi odgovarja. Nemalokrat tudi z lastnim premoženjem.