Mojca Hanžič,
odgovorna urednica Mariborskega Utripa

Velika noč, ki je pred vrati, je še vedno najpomembnejši krščanski praznik, a ni več to, kar je bila včasih. In vse manj sramežljivo to priznavajo celo zapriseženi verniki.

Ne preseneča več, da so prehrambne trgovine te dni polne razkošnih plišastih piščancev, enormno velikih čokoladnih zajcev in zlatih jajc v najrazličnejših dimenzijah. Bolj nenavadno, celo smešno je, da ta jajca, zajci in piščanci na nas prežijo že iz vsake izložbe, pa četudi se za njo skriva mesar s pečenimi rebrci ali trgovina z avtodeli. Kupiš batne obročke in dobiš čokoladnega zajčka zastonj? Koga s tem poneumljamo? Sebe, kar še toleriram; odločamo se s svojo glavo, ta naj bo trezna. Huje je, da je s tem otrokom hote ali nehote vcepljamo v možgančke, da je denar sveta vladar. Oni dan mi je najmlajši potožil, da bi se za veliko noč spodobilo biti doma, ne pa da razmišljamo o kratkem oddihu zunaj domačega okolja. Popolnoma razumem, dodam, a če obstaja želja po barvanju jajčk, lahko to pripravimo tudi tam. Ne, to ni razlog, pojasni, niti slučajno; problem je, ker bo zamudil morebitno darežljivost babic in dedkov, ki bi najbrž, kot to počno tudi drugi stari starši, segli v denarnico. »Za zajčka,« pojasni. In tekmovanje v šoli z naslovom »Kdo je dobil več« se lahko začne. Škoda, tudi zato, ker ena lastovka še ne prinaša pomladi. Škoda, ker bi to lastovko, če ne bi bila enakega mnenja kot drugi, hitro utišali, jo postavili v kot. In ker si svojega otroka ne želimo tam, se vdamo. Prehitro.

Z zajčki in piščančki ali brez – v vsakem primeru vam želimo lepe velikonočne in prvomajske praznike. Pa naj vas ne zavede – ni potrebe, da bi se zavoljo njih preveč zadolžili, to vas ne bo osrečilo. Raje čas, ki bi ga porabili za pretirano nakupovanje, namenite svojim bližnjim, verjemite, bistveno več boste imeli od njega!