V preteklih dneh smo bili priča mnogim predvolilnim soočenjem in predstavitvam, na katerih sta med osrednjimi temami bila gospodarstvo in dvig konkurenčnosti na ravni države. Nam so težave, s katerimi se spopadajo, zaupala štiri podjetja s štajerskega območja: gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice, družba Ledinek iz Hoč, ki proizvaja stroje in tehnološke linije za obdelavo lesa, mesnopredelovalno podjetje Košaki s sedežem v Mariboru in podjetje Boxmark iz Kidričevega, ki šiva usnjene prevleke za avtomobilske sedeže. Političnim strankam smo nato posredovali naključno izbrano zgodbo podjetja in jih povprašali o konkretnih idejah, pobudah, spodbudah, s katerimi bi pripomogli k reševanju opisanih težav in ponovnemu zagonu gospodarstva na Štajerskem.
»Največja težava, s katero se spopadata naša panoga in naše podjetje, je popoln kreditni krč, ki je povzročil izredno zmanjšanje investicij, poleg tega gradbena podjetja ne moremo izvesti svojih začetih ali načrtovanih projektov,« je nedvoumen Peter Kosi, direktor slovenjebistriškega Granita. Po njegovem mnenju dosedanje vlade niso znale ali hotele ločiti dobrih in slabih projektov. »Doslej je bila najpomembnejša politična opredelitev projekta ali investitorja,« je oster Kosi. Svetuje, da nova vlada spremeni zakonodajo o javnih naročilih, ki zanemarja kakovost projektov in kot najpomembnejše merilo pri izbiri ponudnika jemlje najnižjo ceno. Meni tudi, bi vlada in Banka Slovenije morali spodbujati poslovne banke pri dodeljevanju kreditov in drugem financiranju kakovostnih projektov: »Zdaj kreditov za gradbince ni, ne glede na kakovost projektov, in nikakršna skrivnost ni, da imajo poslovne banke priporočilo Banke Slovenije, naj zmanjšajo svojo izpostavljenost v gradbeništvu.« Kosi še pravi, da je bila večina predlaganih in sprejetih zakonov, uredb ali drugih podzakonskih aktov zadnjega obdobja neučinkovita, novi vladi pa sporoča: »Nova vlada, kakršna koli že bo, ne bo rešila našega gospodarstva, če ne bo v svoje delo vključila predvsem preprostih načel zdrave pameti.«
SDS nad kreditni krč s »slabo banko«
V Slovenski demokratski stranki (SDS) napovedujejo, da bodo kreditni potencial poslovnih bank sprostili z ustanovitvijo t. i. slabe banke, na katero bodo prenesli s transparentnim postopkom ugotovljene slabe kredite poslovnih bank in tako ponovno omogočili dobro poslovanje preostalih poslovnih bank. Ob tem se bo sprožil postopek ugotavljanja odgovornosti za nastanek slabih kreditov. V stranki obljubljajo še znižanje davkov, zmanjšanje stroškov dela in odpravo nelikvidnosti, saj bodo gospodarski spori rešeni v enem letu. Poskrbeli naj bi tudi, da bodo državne ustanove plačevale svoje obveznosti v 15 dneh, za gradbeništvo pa bo še posebej dobrodošel ukrep skrajšanja časa prostorskega umeščanja objektov. Mag. Andrej Šircelj, predsednik odbora za finance v strokovnem svetu SDS, nam je povedal, da želijo v zakonodajo o javnih naročilih vnesti večji poudarek na kakovosti projektov: »Izbor ponudnika bo moral temeljiti na najbolj gospodarni odločitvi, izvajalci javnih naročil pa bodo morali za svoje odločitve sprejeti tudi osebno odgovornost.« Prihodnost štajerske regije je po mnenju SDS predvsem v turizmu, zaradi bogatega tehničnega znanja in tradicije pa tudi v industriji. Priložnost za oživitev in razvoj gospodarstva vidijo še v oblikovanju pokrajin, decentralizaciji in krepitvi regije z zagotovitvijo njene finančne samostojnosti.
SD bo nadaljevala začeto delo
Socialni demokrati so nam na vprašanje, kako bi se lotili odprave kreditnega krča, nanizali nekaj ukrepov, ki jih je vlada sprejela v minulem mandatu: skrajšan je bil rok vračila DDV-ja (s 60 na 21 dni) in plačilni rok iz javnih financ (s 60 na 30 dni), povečane so bile davčne olajšave za investicije za mala in mikro podjetja ter znižane trošarine za poslovne namene in kmetijstvo. V prihodnje želijo gradbeništvo spodbujati z novimi nacionalnimi razvojnimi projekti (železnice, avtoceste, obvoznice) in spodbudami za investicije v obnovljive vire energije in energetsko sanacijo zgradb. Da bi se izognili nedokončanim projektom, bodo sankcionirali neracionalno zbijanje cen pri javnih naročilih, na Štajerskem pa izrecno podpirajo dokončanje južne obvoznice, projekte univerze, vključno s tehnološkim in znanstvenim parkom, ter novo onkološko kliniko. Pripisali so še, da je sredstva za mariborsko knjižnico in umetnostno galerijo zagotovila že ta vlada.
Preslabe povezave med šolstvom in gospodarstvom
Podobno kot v Granitu so tudi v družbi Ledinek kot veliko težavo omenili banke, ki se ne prilagajajo potrebam gospodarstva. Težave imajo z bančnimi garancijami in pri zagotavljanju obratnega kapitala. Roki za izvedbo projektov so vse krajši, ob neupoštevanju sledijo penali. Želijo si razbremenitve previsokih davkov, kljub velikemu številu brezposelnih se ubadajo tudi z iskanjem strokovnega kadra in z zelo togo zakonodajo glede zaposlovanja. Dr. Ana Rihtar, pomočnica direktorjev družbe, je kritična do izobraževalnega sistema: »Povezave med univerzami in industrijo so bistveno prešibke. Večina inženirskega kadra, ki predava na fakultetah, nima praktičnih znanj in podobno je na institutih. Hitra napredovanja po univerzitetnih študijih v doktorske nazive (tudi brez magisterija in prakse v industriji) pomenijo prenos samo teoretičnih znanj na študente, ki pa so zastarela. Prepričana sem, da imajo razvojni oddelki v podjetjih z večletno tradicijo neizmerno ceno, saj s številnimi praktičnimi primeri edini omogočajo študentu hiter in strokovni razvoj.«
Lista Gregorja Viranta za umik države iz bančnega sektorja
Da bi banke prenehale obremenjevati davkoplačevalce in bi se ponovno prilagajale gospodarstvu, je po mnenju Državljanske liste Gregorja Viranta nujen popoln umik države iz lastništva bank. Strinjajo se, da mora vlada podjetnike spodbuditi, da bodo dobiček vlagali v razvoj v Sloveniji in tako ustvarjali nova delovna mesta. Med nujnimi ukrepi na tem področju omenjajo davčno razbremenitev prve zaposlitve, olajšanje priložnostnega dela tudi za neštudente, intenzivno debirokratizacijo in zagotovitev plačilne discipline. Pri davku na dohodek pravnih oseb bodo poenostavili administrativne obračune in standarde, odpravili dvojno obdavčitev dividend in znižali stopnjo davka na dohodek malih podjetij in samostojnih podjetnikov. V stranki še menijo, da morajo univerze vključiti več tujih strokovnjakov in strokovnjakov iz prakse. Sicer pa po njihovem mnenju v Sloveniji visoko usposobljenih strokovnjakov naravoslovja ne manjka, a jih naše gospodarstvo premalo zaposluje. Na vprašanje, kako bi lahko bolje izkoristili naše veliko bogastvo – les, konkretnega odgovora nismo dobili. Prav tako tudi ne, ko smo jih povprašali o viziji oživitve in razvoja gospodarstva v štajerski regiji. Odgovorili so nam le, da je treba te izzive reševati na ravni celotne države v skladu z njihovim programom.
Pozitivna Slovenija za 3Z – zeleno, znanje, zdravje
»Eden izmed prvih ukrepov, ki jih bo Pozitivna Slovenija izvedla, je odprava kreditnega krča. Nujno je, da imajo banke vodstva, ki so strokovna in odgovorna,« sporočajo iz stranke. Uvedli bodo davčne olajšave za podjetja z dodano vrednostjo, ki ustvarjajo nova delovna mesta, ter povezali visoke strokovne šole in gospodarstvo v regijska visokošolska središča: »Naš cilj je vključevanje vseh generacij v vse vrste in ravni izobraževanja.« Priložnost vidijo v intenzivnem izkoriščanju lesa za pridobivanje energije in izdelovanje produktov, gradbeništvu in industriji pa bodo dali zagona z gradnjo novih tirov slovenskih železnic. Priložnost štajerske regije vidijo tudi v zelenih tehnologijah v povezavi z bodočim znanstvenim parkom Univerze v Mariboru, podjetniškimi centri (Tovarna podjemov, Štajerski tehnološki park, Cona Tezno, RIC Slovenska Bistrica …), podjetji in obrtniki. Ob energiji mora biti prioriteta pridelava zdrave hrane, pravijo v stranki. Zato podpirajo projekt Urbane brazde za vzpostavitev neposrednih povezav med pridelovalci hrane in občani ter oblikovanje banke semen starih in avtohtonih sort.
SMS Zeleni za umik države iz bank, a ne za vsako ceno
SMS Zeleni Evrope bi državnim bankam pripeljali svež kapital z odkupom nepremičnin, ki so bankam ostale od propadlih hipotekarnih kreditov. Tako dobljena stanovanja bi ponudili v najem mladim družinam, proizvodne dvorane in pisarne pa novim podjetjem za zagon podjetništva. Svež finančni priliv v državne banke bi namenili izključno za kreditiranje tistih podjetij, ki bi kredite najemala za zagon/širitev dejavnosti in nova delovna mesta. Za takšna podjetja predlagajo tudi davčne razbremenitve. Zavzemajo se za umik države iz bank, a ne podpirajo prodaje bank po tako nizki vrednosti, kot jo dosegajo danes. V študijski proces bi vpeljali več prakse, vpis v iskane poklice pa bi povečali z olajšavami podjetjem, ki bi ponudila kadrovske štipendije. Za večji izkoristek slovenskega lesa bodo tega uporabili kot surovino v projektu energetske obnove javnih objektov, zavzemali pa se bodo tudi za gradnjo javnih lesenih objektov. Prav v ustvarjanju zelenih delovnih mest vidijo v stranki velik potencial štajerske regije.
Na domačem trgu ni več zaslužka
»V preteklih letih nismo nikoli bili v takšnem položaju, da povprečno na kilogram izdelka zaslužimo več v tujini,« na izrazito zaostrene razmere mesnopredelovalne industrije v Sloveniji opozarja Jure Bojnec, direktor uprave podjetja Košaki. V Avstriji so cene odkupa mesa namreč za več kot 20 odstotkov višje kot pri nas, marže domačih trgovcev pa bistveno večje od tujine. »V vseh urejenih državah je domača hrana bolj cenjena od uvožene, na tujih trgih pa se prodajajo le viški,« nadaljuje Bojnec in ugotavlja, da za Slovenijo to ne velja, saj slovenski trgovci in potrošniki ne znajo ceniti visoke prehranske varnosti domačega mesa. Zato samooskrba z govejim in svinjskim mesom vztrajno pada, na javnih razpisih pa zmagujejo ponudniki z najnižjo ceno mesa na osnovi dumpinškega uvoza mesa neznanega izvora iz tujine, pravi Bojnec. Novi vlada svetuje, da izpelje do konca ukrepe, ki jih je začel izvajati minister Židan, poleg tega pa zmanjša razdrobljenost panoge, spodbudi prodor na nove trge, poenostavi birokratske postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in spodbudi banke, da bodo dajale več kreditov za razvojne projekte.
SLS za najširšo kakovost po primerni ceni
»V SLS se zavedamo, da so v verigi preskrbe s hrano dobički razporejeni izjemno nesorazmerno, saj daleč največji delež od prodanega izdelka dobi trgovec,« pravi mag. Radovan Žerjav. To je treba po mnenju SLS reševati z mehanizmom reguliranja cen hrane, ki bi deleže podražitev ali cenitev porazdelil med vse deležnike v procesu pridelave in predelave hrane ter prodaje končnemu potrošniku. Menijo, da je treba dobra slovenska podjetja spodbuditi in zaščititi: »Vitalnega pomena je, da si Slovenija 'moko za svoj kruh' pridela sama. Čim prej je treba sprejeti strožja merila za uvoz hrane s tretjih trgov ter podpreti slovenske kmete in jim omogočiti nižje vhodne stroške. Menimo tudi, da bi morala na javnih razpisih biti v prednosti slovenska prehrana, da je torej dosežen cilj najširše kakovosti za primerno ceno, ne pa najnižja cena za kakršno koli kakovost.« Do leta 2016 obljubljajo dvig samooskrbe s hrano za 15 odstotkov. Spodbudili bodo nastanek trgovin in tržnic z lokalno pridelano hrano, kmetijske subvencije pa bodo vezali na produktivnost kmetij. Za ponovno oživitev in razvoj gospodarstva se zdita stranki nujni tako davčna kot administrativna razbremenitev gospodarstva. Samostojnim podjetnikom in malim podjetjem bi omogočili različne normirane stroške tudi do višine 90 odstotkov, davek od dohodka pravnih oseb bi zmanjšali z 20 na 15 odstotkov, uvedli bi pavšalni davek, ki bi bil nižji ob večjem številu zaposlenih za nedoločen čas, s čimer bi spodbudili zaposlovanja v redna delovna razmerja.
LDS želi nadaljevati delo ministra Židana
V LDS si želijo, da bi novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nadaljeval politiko ministra Židana. Slab položaj mesne in tudi mlekarske industrije pri nas je po njihovem mnenju posledica nepripravljenosti na vstop v EU, neracionalnih investicijah v preteklosti in ponesrečenih prevzemno-lastninskih projektih. Za preživetje je treba preprosto nadaljevati vlaganja v razvoj, kakovost in blagovne znamke ter izkoriščati potenciale slovenske živilske industrije, država pa se mora resneje spopasti z nelojalno konkurenco in sivim trgom, je prepričan Uroš Petohleb iz LDS. Za oživitev in razvoj gospodarstva na Štajerskem bi LDS v mala in srednja podjetja z dodano vrednostjo usmerila del denarja iz posebnih rezerv Banke Slovenije. Spremenili bi zakon o javnih naročilih in prostorsko zakonodajo, s čemer bi občine lahko po ugodnejših pogojih ponudile svoja zemljišča investitorjem, velik potencial pa vidijo tudi v mariborskem letališču, ki mora postati osrednje slovensko letališče za polete nizkocenovnih letalskih prevoznikov, je prepričan Tomaž Orešič.
Delovnopravna zakonodaja potrebuje reformo
Težave, s katerimi se spopadajo v podjetju Boxmark, so prisotne tudi v marsikaterem drugem slovenskem podjetju. Direktor podjetja Marjan Trobiš omenja visoko obremenitev plač, velike administrativne ovire in zamudne postopke pri pridobivanju dovoljenj ter izkoriščanje bolniškega dopusta na račun delodajalca. Meni, da mora biti država v službi gospodarstva in ne obratno. Od nove vlade v podjetju želijo reformo delovnopravne zakonodaje, ki bo omogočila večjo fleksibilnost trga in višje odpravnine, razbremenitev plač in spremembo sistema dodeljevanja bolniškega dopusta z namenom preprečitve zlorab. »Sprememba zakonov, povezanih z gospodarstvom, naj poteka po načelu, da politik opravi politični del, gospodarstveniki pa gospodarstvenega,« predlaga Trobiš.
DeSUS prikimava predlogom Boxmarka
»Slovenija mora biti glede plač, prispevkov in davkov primerljiva vsaj s sosedami v EU,« je prepričan mag. Niko Abrahamsberg, predsednik strateško-programskega sveta Demokratične stranke upokojencev (DeSUS). Strinjajo se, da je treba zmanjšati prispevke iz plač, ki bremenijo delodajalce, hkrati pa pričakujejo višje plače. V stranki priznavajo, da jim je bil socializem bolj všeč od kapitalizma, a se zavedajo, da bremena stalnosti zaposlitve ne morejo prevaliti na podjetnika, ki se mora hitro prilagajati tržnim razmeram. Breme brezposelnih mora zato prevzeti država. Sicer pa so mnenja, da imamo preveč zakonov, ki so mnogokrat nejasni in neskladni, kar povzroča administrativne ovire in zamudne postopke. Nedopustno se jim zdi tudi, da zakone nenehno spreminjamo. Razvoj gospodarstva na Štajerskem bi spodbudili z gradnjo drugega železniškega tira do Šentilja.
V SNS za večjo povezanost šolstva in gospodarstva
Tudi prvak Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič se strinja s predlogi direktorja Boxmarka in obljublja pripravo zakonskih osnutkov v sodelovanju z gospodarstveniki. Razvoj štajerskega gospodarstva in tudi širše bi v SNS spodbudili z uvedbo pavšalne obdavčitve za obrtnike in male podjetnike, znižanjem davka na dohodek pravnih oseb na 15 odstotkov, spremembo delovne zakonodaje, z davčnimi in drugimi spodbudami za inovativne podjetniške projekte, odstranjevanjem vseh birokratskih ovir in uvajanjem oblik zaposlovanja, kot so delo na domu, skrajšani delovni čas, samozaposlitev. Prednostno bodo podprli tista področja gospodarstva, ki bodo ustvarila več trajnih delovnih mest in višjo dodano vrednost ob hkratnem zmanjšanju porabe virov in energije. Po njihovem mnenju pa je treba zagotoviti tudi bistveno večjo povezanost celotnega sistema šolstva in znanosti z gospodarstvom.
NSi za usklajen regionalni razvoj
V Novi Sloveniji (NSi) se strinjajo, da je razbremenitev plač nujna za uspešnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo. Obremenitev bi po vzoru Nemčije zmanjševali postopoma z zdajšnjih 48 na 35 odstotkov. Sicer pa se bodo zavzemali za prožnejše zaposlovanje in odpuščanje. »Če podjetniki ne morejo hitro odpuščati, potem tudi oklevajo pri zaposlovanju,« so prepričani v NSi. Za razvoj gospodarstva na Štajerskem bi morala država po njihovem mnenju nadaljevati nabor državnih projektov, ki jih je sprejela že prejšnja vlada. Omenjajo ALUREG Slovenska Bistrica, logistični center v Orehovi vasi, univerzitetni center v Mariboru in industrijsko-obrtno cono Ormož. »Naloga naslednje vlade je, da nameni več sredstev za usklajen regionalni razvoj,« so prepričani v NSi.
Doroteja Mlaker