Z zapuščeno stavbno dediščino zlate dobe socializma je mogoče storiti dvoje: jo izkoristiti v druge namene in ji dati novo vsebino ali jo porušiti. Primerov prvega imamo dovolj v tujini in tudi pri nas. Londonska galerija Tate modern je našla domovanje v bivši termoelektrarni, dunajska stanovanjska soseska Gasometer v plinohramih, v ljubljanski mestni elektrarni pa se srečujejo ljubitelji gledališke in druge umetnosti. Med mariborskimi objekti, ki čakajo na ukrepanje, so Gradisovi betonski okostnjaki na Pobrežju. Takšni, kot so zdaj, zgolj kazijo okolico. Morda so že predvideni za rušitev. Naj se to zgodi čim prej. Ob tem pa imamo v Mariboru še vec zapuščenih industrijskih hal in skladišč, ki bi jim lahko namenili kulturne ali druge vsebine. Tudi v okviru EPK slišim le o načrtovanih novogradnjah, izjema je minoritski kompleks. Predlagam, da se ozremo še po neizkoriščenih prostorih nekoč industrijsko razvitega Maribora.

Vilibald Tečnež