Križišče Pohorske in Lackove ceste je zelo široko, a tudi nepregledno in nevarno. Tisti, ki se pripeljejo iz Pohorske in zavijajo proti mestu, slabo vidijo na drugo stran Lackove, če zavijajo proti Pekram, pa nebogljeno stojijo sredi križišča. Da o pešcih niti ne govorimo! Po eni strani križišča ne morejo hoditi, ker tam pločnika ni, na drugo stran pridejo težko, poleg tega morajo narediti velik ovinek, da končno pridejo do edinega prehoda za pešce. Zato večina prečka cesto in križišče kar počez. In tu je pravzaprav šolska pot. Ni čudno, da starši otroke rajši peljejo v šolo kot spustijo čez to križišče. Mogoče pa bi morali izumiti teleport – kot v filmih, kjer se s pritiskom na gumb znajdemo drugje, v tem primeru na drugi strani ceste.

Vilibald Tečnež