Kužkom bržkone ne moremo zameriti, da se polulajo na zgodovino. Nekoliko drugače pa je z njihovimi lastniki, ki na sproščujočih sprehodih po Mestnem parku mirno opazujejo, kako njihovi cucki vztrajno zalivajo podstavek spomenika Leonu Štuklju. Ob kronični resigniranosti in akutnem napadu tolerance zamahnem še nad tem. Nikakor pa se ne morem načuditi, da odgovorne občinske službe ne zmorejo poskrbeti za primerno varovanje ozkega pasu okoli spomenika – ograjo, stebričke ali drugo, okolju ustrezno oblikovano oviro. Pa dovolj visoka bi morala biti, da je ne bi preskočil vsak pinč. Pred mladimi samci človeške vrste, ki namesto z urinom vsak vogal označijo s sprejem, pa nas tako ne more več nič obvarovati.

Vilibald Tečnež