Splošno, laično prepričanje, da je demenca predvsem obolenje starostnikov, ne drži, saj se lahko ta bolezen pojavi kadar koli v odrasli dobi. Kot kaže ena zadnjih raziskav, pa je mogoče prav v odraslem obdobju s preventivnim jemanjem B-vitaminov vplivati na morebiten kasnejši razvoj in jakost demence. Iste vitamine uporabljamo tudi kot podporno terapijo pri vseh boleznih centralnega živčnega sistema. Predvsem po 50. letu se človek začne srečevati z upadom nekaterih sposobnosti, med njimi z mišljenjskimi, ki mu v poznejših letih omogočajo tako zaželeno samostojnost in neodvisnost.
Mnoge predhodne raziskave o pozitivnem vplivu B-vitaminov pri preprečevanju starostnih težav je pred kratkim potrdila tudi raziskava Univerze v Oxfordu v sodelovanju z norveškimi kolegi. Vanjo je bilo vključenih 168 ljudi z blažjo prizadetostjo zaznavnih procesov (to je stanje med običajno pozabljivostjo, ki se pojavi zaradi staranja, in demenco). Preiskovanci so prejemali 300-kratno količino dnevno priporočenega vnosa vitamina B12 in štirikratno B9, kar pomeni, da so bili vitamini uporabljeni kot zdravilo in ne kot dodatek prehrani. V dveletnem obdobju so se možgani prejemnikov B-vitaminov v povprečju skrčili za dobrih 30 odstotkov manj kot pri tistih, ki so prejemali placebo (pripravek brez dejanskega učinka). Pri nekaterih je bilo zmanjšanje krčenja celo 50-odstotno. Raziskovalci zato znova sklepajo, da B-vitamini pomembno pripomorejo k preprečevanju možganske atrofije, torej njihovega krčenja.
Znani učinki iz prakse
Raziskave v medicini so izjemno drage, raziskovalci pa pri tolmačenju učinkov skrajno previdni in potrebnih je mnogo različnih študij, preden lahko uradno potrdijo vzročno povezanost testiranih dejavnikov. Tako smo tudi v zvezi z demenco žal še brez dokončnih kliničnih izidov, iz prakse pa vendarle poznamo mnoge pozitivne učinke. Na to opozarja tudi asist. Mojca Muršec, dr. med. spec. psih., z oddelka za psihiatrijo UKC Maribor in dodaja: »Nizka koncentracija B12 v organizmu vodi k blažjim spominskim težavam in drugim motnjam zaznavanja, kot so miselna upočasnjenost, težave pri presoji, pozornosti, koncentraciji, računanju ali reševanju problemov. Dodajanje vitamina B12 zato pripomore k boljši psihični čilosti, izboljša blažje težave s spominom in govorne sposobnosti, ne more pa pozdraviti demence. Za Alzheimerjevo bolezen vemo, da se razvija počasi, več let ali celo desetletij pred nastankom Alzheimerjeve demence, zato je dolgoročno preventivno uživanje vitaminskih pripravkov pomembno, saj je tako mogoče razvoj bolezni upočasniti in omiliti.«
Demenca je večinoma posledica Alzheimerjeve bolezni
Demenca ni bolezen, pravi Muršečeva: »Je zgolj sindrom, skupina bolezenskih znakov z značilnim pozabljanjem, čustvenimi težavami in težavami v osebnostnem in družbenem delovanju. Lahko se pojavlja pri številnih boleznih, najpogosteje pri Alzheimerjevi. Skoraj polovica vseh demenc je posledica Alzheimerjeve bolezni, vse druge so redkejše in so posledica duševnih ali telesnih obolenj. Med vzroki za nastanek demence so tudi Parkinsonova in Huntingtonova bolezen, multipla skleroza in okužba z virusom HIV. S krčenjem možganov naj bi bili po raziskavah švedskih specialistov povezani še prekomerno uživanje alkohola in celo prekomerna teža. »Demenca se lahko pojavi kadar koli v odrasli dobi, res pa je v starosti pogostejša kakor v srednjem življenjskem obdobju. Po oceni med 60. in 70. letom zboli približno odstotek ljudi, nad 85. letom pa že skoraj četrtina. Nadalje je z naraščanjem starosti število obolelih vse večje, pri 95 letih se z demenco tako sooča do 40 odstotkov starostnikov, pri 100 letih pa imata demenco že skoraj dve tretjini. Demenca, ki se pojavi pred 45. letom, je redka,« pove Muršečeva.
Veliko je slišati tudi o jemanju koencima 10 ali Q10, ki naj bi izboljševal splošno psihofizično kondicijo, še posebej naj bi pomagal pri lajšanju simptomov Alzheimerjeve bolezni. Vzrok te bolezni še ni znan, raziskani pa so nekateri dejavniki, ki naj bi zmanjševali njen nastanek. Psihiatrinja Mojca Muršec razlaga: »Q10 je močan antioksidant in je nujen pri energetskih procesih v celici vsakega živega organizma. Številne študije so potrdile klinično učinkovitost visokih odmerkov Q10 (do 1200 mg/d) pri Parkinsonovi bolezni, multipli sklerozi in pri aterosklerotičnih procesih, ki lahko vodijo v možgansko kap ali srčni infarkt. Glede učinkovitosti pri Alzheimerjevi bolezni in demencah nasploh potekajo številne študije, ki sicer še niso dale dovolj ustreznih podatkov. Po pozitivnih ugotovitvah raziskav pri laboratorijskih miših pa se raziskovalci vse bolj strinjajo, da je podoben učinek tudi pri ljudeh.«
Jemanje B-vitaminov je predvsem varno
B-vitamini sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin ter so nujni za ohranjanje živčno-mišičnega ravnovesja, rast celic in delovanje encimskih in imunskih procesov v organizmu. Ker so njihovi preparati varni in brez večjih neželenih učinkov, je dobro poseči po njih ne le ob znakih pomanjkanja, pač pa je priporočljivo tudi njihovo občasno jemanje oz. letna kura. Muršečeva poudarja prednosti takšnega jemanja in morebitne neželene učinke: »Ker so vitamini topni v vodi, se presežki ob normalni ledvični funkciji v običajnih razmerah izločijo in toksični učinki so tako redki. Nasprotno pa lahko ima pomanjkanje resne posledice za živčno-mišični sistem. Ob pomanjkanju B-vitaminov se pojavijo utrujenost, raztresenost, slabo razpoloženje, razdražljivost, pozabljivost, zmanjšana mišična moč, mravljinčenje, neenakomerno bitje srca, slabokrvnost, slabša telesna odpornost, srbenje kože, lomljenje nohtov in las, lahko pa tudi zmedenost, prividi ali prisluhi. Neželeni učinki so redki in se ob običajnem jemanju in pri priporočenih odmerkih ne pojavljajo. Mogoči neželeni učinki so akne, putika, porast krvnega sladkorja; zastrupitev lahko vodi do težav z jetri ali srcem, pojavijo se lahko megleni vid, slabost in bruhanje.«
B-vitamine uporabljamo tudi kot podporno terapijo pri vseh boleznih centralnega živčnega sistema. Prav zaradi vpliva na živčevje naj bi ženske že nekoliko pred načrtovano nosečnostjo ali najkasneje v času nosečnosti dodatno jemale B9 oz. folno kislino. Če te ne jemljejo, se poveča nevarnost možganskih ali živčnih okvar novorojenčka.
Uživamo jih lahko kot samostojen dodatek, zaradi njihovega součinkovanja pa je najbolje, da jih uživamo kot uravnotežen spekter B-kompleksa, ki je na voljo v vseh lekarnah.
Prehrano lahko dopolnimo tudi z multivitamini
Med pripravki je še cela kopica multivitaminskih, torej tistih, ki vsebujejo širši vitaminski spekter, nekateri tudi minerale: »Multivitaminski pripravki so pri povečanih potrebah organizma kot prehransko dopolnilo nujni. Ugoden učinek pri začetnih spominskih težavah so nekateri avtorji potrdili tudi pri uživanju dovolj velikih količin vitaminov C, A in E. Pri vitaminih E in A je potrebna previdnost, ker se lahko v telesu kopičita v maščobah, zato se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu, mišična šibkost, omotičnost, zamegljen vid ali krvavitev iz prebavil. Ugodno delujejo tudi selen in polifenoli,« še pojasnjuje psihiatrinja Mojca Muršec.
Kupujmo preverjene izdelke
Nakup prehranskih dodatkov, zdravil in preostalih pripravkov je najvarnejši v lekarnah, kjer so ti pod stalnim strokovnim nadzorom. Predvsem na spletu se namreč vse pogosteje pojavljajo različni ponaredki ali celo nadomestki znanih zdravil, ki imajo lahko smrtonosne posledice. Takšnim nakupom se brez posvetovanja z zdravnikom ali farmacevtom izogibajmo, še posebej pri novih ali neznanih zdravilih.
Katja Finec Kos
 |
