Prihaja toplejši del leta, ko se ljudje več zadržujemo na prostem, tam pa so tudi klopi, ki pomenijo nevarnost za naše zdravje. Najbolj pogosti bolezni v Sloveniji, ki jih prenašajo ti majhni zajedavci, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Cepivo imamo na žalost samo proti klopnemu meningitisu, za boreliozo, ki je med ljudmi še bolj razširjena, pa imamo na voljo antibiotično zdravljenje v prvi fazi obolenja, v kasnejši fazi pa je potrebna ustrezna bolnišnična oskrba.

»Razen Obale je celotna Slovenija območje z okuženimi klopi,« ugotavlja prim. Karl Turk, predstojnik Centra za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Tveganje je nekoliko večje predvsem na območju ljubljanske in celjske kotline ter na okoliških nižjih hribovjih, na območju vzdolž rek Save, Savinje in Kamniške Bistrice ter na obronkih Pohorja. Strokovnjaki še posebej ljudem, ki živijo oziroma se gibljejo na teh območjih, priporočajo cepljenje – to še vedno velja za najbolj varen in učinkovit način zavarovanja proti klopnemu meningitisu. Zakon o nalezljivih bolezni pa celo določa, da je cepljenje obvezno za vse, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom klopnega meningitisa. »Sem spadajo denimo poklicno izpostavljeni delavci, kot so gozdni delavci, delavci na terenu in podobni. Sicer pa cepljenje priporočamo vsem, ki zahajajo v naravo oziroma tja, kjer bivajo okuženi klopi, to so gozdovi, travniki, vrtovi, parki,« pravi Turk.

Nekaterim skupinam ljudi se cepljenje odsvetuje. »Cepljenja ne priporočamo tistim, ki imajo znano alergijo na jajčne beljakovine, začasno pa ga odložimo, kadar prebolevajo nalezljivo bolezen, ki jo spremlja povišana telesna temperatura,« nadaljuje Turk.

Prenizka obveščenost o cepljenju

Cepljenje proti klopnemu meningitisu je sestavljeno iz treh odmerkov. Prvi in drugi sta običajno v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez šest do devet mesecev. »Cene cepljenja se pri različnih ponudnikih nekoliko razlikujejo. Pri nas posamezno cepljenje proti klopnemu meningitisu stane 35 evrov,« pravi asist. Zoran Simonović, dr. med., specialist javnega zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. »Ljudje se lahko pri nas cepijo vsak delovni dan od 8. do 13. ure, s premorom od 10. ure do 10.30,« dodaja Turk.

Na Inštitutu za varovanje zdravja ugotavljajo, da se v Sloveniji še vedno cepi premalo ljudi, kar je med drugim posledica preslabe obveščenosti. »V zadnjih letih opažamo porast števila ljudi, ki se cepijo proti tej bolezni, vendar ocenjujemo, da je pred klopnim meningitisom v Sloveniji zaščitenih le okoli 10 odstotkov prebivalcev. V sosednji Avstriji, kjer je razširjenost bolezni pri klopih podobna kot pri nas, je proti bolezni cepljenih več kot 90 odstotkov prebivalcev,« ocenjuje Simonović.

Ena možnost je torej cepljenje, kljub temu pa je smiselno pred odhodom v naravo poskrbeti za preventivo. Ta se začne s sredstvi, ki odganjajo žuželke, in gladkimi, svetlimi oblačili, ki naj pokrivajo čim večjo površino kože. Zdravniki obenem svetujejo, da se na sprehod odpravimo po označenih gozdnih poteh, saj se lahko v neurejeni goščavi skriva leglo klopov. Ko se vrnemo domov, je nujno, da si natančno pregledamo telo, še posebej kožne gube, uhlje, dimlje in pazduhi, se oprhamo in umijemo lase. Oblačila je najbolje takoj oprati.

Včasih na svojem telesu zagledamo prisesanega klopa. Kot pravijo zdravniki, to še ni razlog, da odhitimo na urgenco. Klopa je najbolje tik ob koži prijeti s pinceto in ga izvleči, vendar moramo to storiti počasi, saj lahko s sunkovitim gibom del klopa pustimo v koži, kar lahko povzroči ognojitev. Prav tako predela, kjer je prisesan klop, ne smemo namazati z oljem, saj s tem klopa zadušimo in lahko še bolj okuži rano.

Bodimo pozorni na mesto ugriza

Simptomi meningitisa so zelo podobni gripi, zato moramo biti na določene znake bolezni še posebej pozorni. Nastopijo lahko povišana telesna temperatura, utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih, hud glavobol, trd vrat, fotofobija (bolnika moti svetloba), izpuščaj, napadi, omotica ali celo koma. Če opazimo, da se pojavi rdečina, ki začne v sredini bledeti, robovi pa ostajajo rdeči in se širijo, je nujno, da obiščemo zdravnika, saj so lahko to znaki borelioze, za katero je potrebno antibiotično zdravljenje. Najpomembneje pa je, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe.

Janja Dominc