Pred bližajočim se Ekomaratonom smo se o teku pogovarjali z uspešnima mariborskima tekačicama, s sestrama Grandovec. Daneja se kiti s 6. mestom na evropskem prvenstvu do 23 let (leta 2005), 6. mestom na svetovnem prvenstvu v gorskem teku (2007), 1. mestom na Ljubljanskem maratonu – 42 km (2005), s 1. mestom na maratonu v Radencih – 42 km (2010). Je večkratna državna prvakinja v teku, državna rekorderka na 3000 metrov z ovirami in večletna državna reprezentantka. Mojca se s tekom ukvarja le leto dni, v tem času pa je zmagala na več rekreativnih tekih v državi. Letos je prvič tekla na maratonu v Radencih in na 10-kilometrski razdalji zmagala s časom dobrih 39 minut.

Kakšni so vajini tekaški začetki?

Daneja: »Preden sem se začela ukvarjati s tekom, sem se preizkusila v več športih, atletiko pa sem spoznala prek sestrine kolegice. Po začetkih sem zaradi poškodbe kolena kmalu nehala trenirati. Mojo nadarjenost za tek na daljše proge je v srednji šoli opazil profesor športne vzgoje. Spet sem začela teči in tečem že dobrih deset let.«

Mojca: »V otroštvu sem trenirala košarko in že takrat bila kondicijsko dobro zmogljiva. Tek me ni zanimal, čeprav sem morala vedno sodelovati na šolskih tekmovanjih v atletiki. Ob Danejinih vrhunskih dosežkih me je le začel mikati, a za redni trening ni bilo prave volje. Potem ko sem se lani čisto slučajno, brez predhodnega treninga, udeležila rekreativnega tekmovanja (Nesov tek) in se uvrstila na stopničke, me je 'zagrabilo'. Odločila sem se, da bom tekla redno in pogosteje, ne le nekajkrat na mesec.«

Zakaj je tek dober? Kakšne so vajine izkušnje s to dejavnostjo?

Daneja: »Po priporočilih zdravnikov je dober za srčno-žilni sistem, izboljšuje telesno vzdržljivost, znižuje krvni pritisk. Hkrati pa za nas, ki se z njim resno, tekmovalno ukvarjamo, lahko pomeni stres. Zaradi lovljenja najboljšega časa in norm za velika tekmovanja smo lahko pod pritiskom.«

Mojca: »Zame je tek odklop – čas, ko si zbistrim misli, ko odženem stres in se odpočijem. Daje mi ogromno moči. Po teku se počutim še bolj živo, polno energije. Poleg tega je to tekmovanje s samim seboj. Občutek, ko dosežeš nov rekord, ko premakneš novo mejo, je res čudovit.«

Kaj bi svetovali bralcem glede taktike teka na krajši in daljši razdalji?

Daneja: »Pomembno je, da na tek gledate pozitivno. Ne kot na trpljenje in napor. Postavite si realen cilj glede na svoje sposobnosti. Zelo priporočljivo je vaditi sistematično, saj je vadba po sistemu, četudi ta morda ni najboljši, boljša kot vadba brez kakršnega koli sistema. Količino treninga prilagodimo svojim trenutnim sposobnostim, času, ki smo ga pripravljeni nameniti vadbi, in seveda cilju.«

Kako naj se teka loti začetnik?

Mojca: »Da bi se izognili poškodbam, je dobro začeti na mehkem terenu. Nekje pod Pohorjem, v gozdu, po travnikih, v okolici Kalvarije. Sprva kratke razdalje naj se postopoma povečujejo. Treba je vztrajati, čeprav bo sprva morda težko. Tekaču začetniku svetujem, da opazuje, začuti naravo in kmalu bo tek postal velik užitek, razdalje bodo vse večje, napor pa vse manjši.«

Kakšna naj bo oprema?

Daneja: »Mislim, da preveč kompliciramo pri izbiri športnih copat. Pred tridesetimi leti so, na primer, tekli v navadnih supergah, skoraj 'espadrilah', in ni bilo nič narobe s tem. V današnji ponudbi je dobro izbrati udoben in stabilen copat. Pri tem ni tako pomembno, da je lahek, saj so ti ponavadi manj blaženi in tudi noga je v njih manj stabilna; takšni so primerni za tekmovanja. Zapomniti si je treba še, da je par športnih copat priporočljivo zamenjati po 700–800 pretečenih kilometrih. Četudi ne tečemo kakšno leto, copat izgublja kakovost, predvsem prožnost in mu lahko dodamo 200 kilometrov ‘letne obrabnine’.«

Mojca: »Po mojem mnenju je pri izbiri copat treba biti pozoren na obračanje stopal med tekom (supinacija, pronacija). Predvsem je pomembno, da je podplat dober, blažilen in stabilen, da guma ni preveč obrabljena, saj se lahko tako hitro pojavijo poškodbe.«

Nina Kolenc