Rimske naselbine so praviloma nastale v neposredni bližini staroselskih gradišč. To velja za Poetovio, Celeio, Flavo Slovo … končno pa tudi za največjo rimsko naselbino na širšem območju mesta Maribor. Na ravnici tik pod Poštelo, kjer danes stoji grad Betnava, se nam že slabi dve stoletji razkrivajo ostaline večjega rimskega naselja. Nekatere najdbe med njimi so izjemne, še posebej pa izstopa kultna podoba ženske z velikimi prsmi …

Leta 16 pr. n. št. je kraljestvo, politična zveza keltskih in ilirskih plemen, v katero je spadalo tudi prebivalstvo gradišča Poštela, postalo del rimskega cesarstva. Ker so Rimljani to dosegli sporazumno in ne z vojaško silo, priključitev spočetka ni dramatično posegla v način življenja staroselcev – Noričanov. Ti so še nekaj desetletij ohranili visoko stopnjo samouprave in stara selišča. Z upravnimi reformami cesarja Klavdija pa se je to spremenilo. Na ravnicah v neposredni bližini gradišč so zrasli mesta in naselbine rimskih priseljencev, ki jim je pripadla uprava nekdanjega plemenskega teritorija. Noričanom so tako naložili davčne obveznosti, preprostim dolžnost udeležbe pri javnih delih (gradnja cest, mostov …), aristokraciji pa javne službe, katerih stroške so ti plačali sami. Vse našteto je imelo za posledico, da so se staroselci večidel preselili v ravninske naselbine, se pomešali s kolonisti in postopoma romanizirali.