Za pozno jesen in zimo so značilni temnejši in krajši dnevi, premik ure, vse manj sonca. To pa prinaša tudi sezonsko razpoloženjsko motnjo. Pri tem splošnem pojavu, ki prizadene marsikoga, se skorajda nalezemo drug od drugega otožnega, melanholičnega razpoloženja. Sezonske razpoloženjske motnje ne smemo zamenjevati z depresijo ali otožnostjo, čeprav ima podobne znake.

»Sezonska razpoloženjska motnja velja za zelo blago težavo, s katero se lahko sreča večina posameznikov. Moramo pa ločiti med melanholijo na eni strani in depresijo na drugi, vmes pa je še veliko različnih stanj,« pojasnjuje Samo Pastirk, univ. dipl. psih. Tipični znaki omenjene motnje so razdražljivost, utrujenost, pomanjkanje energije, motnje koncentracije, brezvoljnost in izčrpanost, motnje spanja, močno povečanje zanimanja za ogljikove hidrate. Pastirk pravi, da v jeseni in pozimi sploh zvečer ljudje veliko rajši jedo, saj skušajo nadomestiti energijo. »Vedeti moramo, da se ti različni znaki pojavljajo tudi pri depresiji, ki pa ni splošen pojav med ljudmi, ampak stvar posameznika,« poudarja Pastirk in nadaljuje: »Čiste meje med depresijo in motnjo ni. Če se pojavljajo samomorilne misli, je nujno treba poiskati pomoč, prav tako, če nespečnost traja več kot 14 dni.«

Ženske bolj dojemljive kot moški

Ameriške študije kažejo, da 20 odstotkov ljudi zazna sezonsko razpoloženjsko motnjo kot blago težavo, 4–5 odstotkom pa se zdi resna težava. Po Pastirkovih besedah so ženske bolj dovzetne za to. Tudi v naših krajih smo že ugotovili, da se ta motnja pojavlja lokalno, kjer je dlje časa bolj temno. »Kot pri veliko psiholoških pojavih ne moremo govoriti samo o enem vzroku za tako stanje, temveč o kombinaciji bio-, psiho- in socialnih vzrokov,« razlaga Pastirk. En del je vsekakor povezan s pomanjkanjem sončne svetlobe, kriva je tudi sprememba našega življenjskega ritma, zaradi spremembe ure in večje teme se nam porušita ritem spanja in ritem dela.

»Ameriška poceni finta ne deluje vedno«

»Preveč enostavno je reči nekomu, da se lahko sam odloči, kakšne volje bo. Če človek ne čuti dobre volje v sebi, ne more reči samemu sebi, da je dobre volje, in čakati, da se naslednji hip to tudi zgodi,« je prepričan Pastirk. Če človek v sebi ne čuti dobrega razpoloženja, če ni iskreno prepričan, da se lahko spravi v boljšo voljo, mu ne bo uspelo. »Ameriška poceni finta ne deluje vedno,« razlaga Pastirk. Ko smo žalostni, se po navadi umaknemo od družbe. »Je pa vprašanje, zakaj nekdo neko situacijo vidi pozitivno, nekdo drug pa negativno,« govori Pastirk in to razlaga tako: »To je odvisno od njegovih predhodnih izkušenj in zmožnosti gledanja na svet.« Vsekakor lahko gremo po korakih in si rečemo, da bomo boljše volje, a to je le en korak od mnogih.

S telovadbo do boljše volje

Depresijo, žalost, stres nam pomagajo premagovati telesne aktivnosti. »Pri sezonski razpoloženjski motnji je koristen sprehod po gozdu ali parku, nekomu drugemu bolj ustreza tek, nekdo gre na plavanje ali v fitnes,« pojasnjuje Pastirk. »Nekateri se odločijo za obisk salonov, kjer ponujajo antistresne in poživitvene programe,« omenja naš sogovornik. Tistim, ki ne zmorejo večje stopnje telesne aktivnosti, zadostuje, da gredo na kavico s prijateljem in se pogovorijo. »V življenju so svetli in temni trenutki, eni sledijo drugim, drugi prvim. Vsi smo enkrat gori, drugič doli,« pravi Pastirk in opozarja, da je »iluzija današnjega sveta, da moramo vedno biti srečni«.

Kako še ublažiti težave?

»Dobra je terapija z lučko, pri nas poznamo barvne terapije, kjer nas osvetljujejo z razno svetlobo,« pravi Pastirk. To nekaterim ljudem pomaga. »Pomembno je tudi gibanje na svežem zraku, pomagata pa še uravnotežena prehrana in dodatek tistih snovi v prehrani, ki nam jih primanjkuje.« Nekateri se odločijo za razne terapije, npr. v Oazi miru, kjer ponujajo barvno terapijo – osvetljevanje z rumeno barvno svetlobo, ki izboljšuje depresivna in podobna razpoloženjska stanja. Koristen je lahko tudi obisk kabine selsonics aerosol, ki sicer ponuja na prvem mestu pomlajevalni učinek in krepitev imunskega sistema, poleg tega pa sprošča in izboljšuje razpoloženje. No, ne smemo pozabiti, da slabo razpoloženje, pa naj bo povezano s sezonsko motnjo, depresijo ali kako jezo, ki se kuha v nas, odpravlja tudi masaža. Vsekakor pa moramo vedeti, da je sezonska razpoloženjska motnja samo faza, neko obdobje, in ne stalno razpoloženje.

Kolostrum in mleko – funkcionalni darili narave

Na ohranjanje in krepitev zdravja pozitivno vplivata tudi kolostrum in mleko. Kolostrum je prvi izloček mlečne žleze po rojstvu sesalca in njegova prva hrana, zato vsebuje veliko bioaktivnih snovi, ki zaščitijo novorojenca in spodbudijo delovanje prebavnega trakta in imunskega sistema. Posebno bogat je goveji kolostrum, ki je že dolgo cenjen kot prehransko dopolnilo tudi med športniki, saj pripomore k boljši telesni pripravljenosti, vzdrževanju delovanja imunskega sistema, ki je zaradi intenzivnih treningov in stresnih razmer oslabljen, ter k obnovi izčrpanega organizma in pridobivanju mišične mase. Učinke kolostruma so potrdili s kliničnimi študijami, zato vemo, da je učinkovit proti širokemu spektru bakterij, bakterijskih toksinov in virusov. Je tudi bogat naravni vir rastnih dejavnikov, ki stimulirajo celično rast in razvoj, igrajo pomembno vlogo pri celjenju tkiv, tvorbi kosti in kontroli imunskega sistema.

Uršula Godec