»Zdravje je bogastvo, ki ga ne moremo kupiti, zato ga moramo toliko bolj ceniti, dokler ga imamo,« poudarja radiologinja, asist. dr. Irena Sedonja, vodja mamografske ambulante v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca in pobudnica humanitarne akcije Veliko srce za mamograf. Sedonjeva je svoje delo namenila bolnicam z rakom na dojki – pregleda tudi do 6500 žensk na leto.

Rak na dojki je podobno kot v drugih razvitih državah po svetu tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Pri nas vsako leto zboli približno 1200 žensk, blizu 400 jih umre. Bolezen je vedno pogostejša, zbolevajo vse mlajše. Napovedi niso obetavne – v prihodnosti bi lahko zbolela vsaka 7. ženska! Čeprav je mamografija najučinkovitejša metoda za zgodnje odkrivanje te bolezni, pa je zelo pomembno tudi samopregledovanje vsake ženske. Sedonjeva svetuje, da si dekleta in žene pregledujejo dojke redno, enkrat na mesec, od poznih najstniških let. Dojke so organ, ki je odvisen od hormonov, zato se v mesečnem ciklusu njihova zgradba spreminja. Do menopavze si je zaradi tega najprimerneje pregledati dojke po končani menstruaciji, približno 10. dan ciklusa, ko je najlaže zatipati morebitne spremembe v njih.

Kako se lahko najučinkoviteje pregledamo?

»Tehnik je več. V sklopu akcije promoviramo samopregledovanje, ki ga spodbuja združenje Europa Donna, saj je dovolj preprosto, da ga lahko obvlada vsaka ženska, in dovolj natančno. Postopek je podrobno opisan na njihovi spletni strani. Pomembno je, da se dojki natančno ogledata in v celoti pretipata, vključno s pazduhama.«

Samopregledovanja pa je kljub množičnemu informiranju še premalo. Zdi se, da je ženske strah, da bi kaj odkrile?

»Res je. Na vprašanje, ali se redno pregledujejo, presenetljivo pogosto dobimo odgovor, da jih je strah, da bi kaj zatipale. Ljudje se zelo različno odzovemo ne le na bolezen, ampak že na samo misel nanjo. Tako se na primer nekatere ženske čudijo, kako so lahko zbolele, ko so vendar redno hodile na pregled. Redni pregledi bolezni ne morejo preprečiti, lahko pa prispevajo k temu, da jo prej odkrijemo, prav tako samopregledovanje. Drugi pogost odgovor je, da med številnimi žleznimi vozlički tako ne bodo odkrile tumorja. Dojke z veliko žleznega tkiva so res vozličave na otip, a ženske, ki se redno pregledujejo, strukturo svojih dojk najbolje spoznajo in hitro ugotovijo, ali se je pojavilo nekaj novega. Pomembno je poudariti, da je večina sprememb, ki jih ženske najdejo pri samopregledovanju, nenevarnih. Zato je treba iti k zdravniku z vso odgovornostjo, a brez pretiranega strahu.«

Je rak na dojki še vedno najpogostejši nad 50. letom starosti?

»Je, čeprav se v 25–30 odstotkih pojavi pri mlajših od 50 let. Še pred nekaj leti smo svetovali samopregledovanje od 25. leta, zdaj pa ga zaradi vse pogostejše pojavnosti raka pri mlajših ženskah svetujemo že srednješolkam v poznih najstniških letih (16–17 let). V našem Centru za bolezni dojk je bila najmlajša bolnica z rakom na dojki stara samo 22 let!«

Kako vpliva rak na dojki na življenje ženske?

»Ko se človek v življenju sooči s težko situacijo, kar ta bolezen vsekakor je, spremeni svoje gledanje na svet. Zna ločiti pomembne stvari od nepomembnih, na življenje začne gledati pozitivno, zna se ustaviti, kar prej ni znal. Neka Mariborčanka, ki je pred leti prebolela raka na dojki, je pred kratkim lepo povedala, da ji je bolezen omogočila prevrednotiti vrednote.«

Naloga, ki jo opravljate, je vse prej kot lahka, zlasti kadar je treba sporočiti slabo novico.

»Diagnostika dojke je eno najtežjih področij radiologije in hkrati zelo pomembno za zgodnje odkrivanje raka, zame zato toliko večji strokovni izziv. Velik problem je majhno število radiologov, ki smo v Sloveniji usposobljeni za to delo. Čeprav vsi delamo preko normativov, je kadrovski primanjkljaj nemogoče zapolniti na ta način. Izboljšanje stanja pričakujemo šele čez nekaj let.

Odkrivanje raka na dojki je tudi psihično izredno zahtevno. Pregled v Centru za bolezni dojk je za ženske pogosto zelo stresen, tudi za tiste, ki nimajo nobenih težav v dojkah. Zato jih moramo najprej pomiriti. Če pri preiskavah najdemo spremembe, žensko vodimo skozi obdelavo teh sprememb čim mirneje. Največkrat se izkaže, da ni raka na dojki in je bil strah neupravičen. Ko se izkaže, da je bolnica zbolela za rakom, pa je pomembno, da se z boleznijo mirno in pogumno spopade.«

Bolj ko smo ozaveščeni, večja je verjetnost, da raka odkrijemo v najzgodnejši fazi, kajne?

»Točno tako! Zato ljudi, predvsem ženske, v naši humanitarno-izobraževalni akciji ozaveščamo in izobražujemo. Želimo jih naučiti, kaj lahko napravijo same, da bodo manj verjetno zbolele, in kako nam lahko pomagajo, da bomo bolezen odkrili čim prej. Veliko informacij sporočamo po medijih, vsak drugi ponedeljek v mesecu pa imamo tudi delavnico samopregledovanja s predavanjem o raku na dojki pri nas v zdravstvenem domu na Vošnjakovi, v VI. nadstropju. Vstop je prost in brez predhodne najave.«

Ženske sprejmete z izjemno pozitivno energijo, od kod jo črpate sami?

»Človek je lahko v življenju najbolj uspešen in najbolj srečen takrat, če ima obe plati življenja, osebno življenje in delo, dobro urejeni. Imam to srečo, da mi je oboje dano, in mislim, da sem srečen človek. Vsako jutro, ko se zbudim, čutim hvaležnost, da sem, da sem to, kar sem, da imam vse, kar imam. Ko se zjutraj peljem iz Murske Sobote v Maribor, je zame to krasen jutranji izlet. Že tu črpam energijo za delo, ki se redko konča pred večerom! Rada imam svoje delo in delam v prijetnem kolektivu. Pomembno je tudi, da so vezi med nami tople. In pomembno je zdravje, moje lastno in zdravje mojih najožjih. To je bogastvo, ki ga kot zdravnica izjemno cenim. Hvaležna sem, da mi je dano in mi omogoča, da živim tako polno.«

Zbrani že dve tretjini denarja za nov mamograf

S humanitarno prireditvijo Veliko srce za mamograf so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca še bliže nakupu prepotrebnega mamografa, ki bo nadomestil zdajšnjega, dotrajanega in bo omogočal kakovostnejše in hitrejše delo, s tem pa krajše čakalne dobe in še več zgodaj odkritih rakov na dojki. »Prizadevamo si, da bi v novih prostorih in z novim mamografom začeli delati že to jesen,« je optimistična dr. Irena Sedonja. Skupna investicija za mamograf in delovno postajo, ki sodi zraven, znaša med 330 in 350 tisoč evri, doslej so zbrali okoli 220 tisoč evrov.

S svojim prispevkom lahko pomagate tudi vi: na račun ZD Maribor, 01270-6030922374, sklic na številko 88-10-014. S klicem na telefonsko številko 090 93 30 38 prispevate 1,25 evra, če pošljete SMS s ključno besedo MAMOGRAF na številko 1919, pa 1 evro.

Simona Lobnik