V Sloveniji je zagorela koža še vedno lepotni simbol, hkrati pa so se med ljudmi razvila mnenja o sončenju, uporabi solarija in zaščite pred soncem, ki so po trditvah strokovnjakov zmotna in nevarna za zdravje. Prav zaradi tega dermatovenerologi pred poletjem in med njim opozarjajo na nevarnosti izpostavljanja sončnim žarkom in uporabe solarija ter na pravilno uporabo sredstev in druge zaščite pred soncem. Navsezadnje, pogosta izpostavljenost UV-sevanju in sončne opekline, tudi tiste, ki smo jih pridobili v otroštvu, spadajo med dejavnike za nastanek kožnega raka.

Združenje slovenskih dermatovenerologov je opravilo vseslovensko raziskavo o navadah in ravnanju Slovencev na soncu in ugotovilo, da se premalo zavedamo škodljivih posledic izpostavljanja soncu. Res je, da se stopnja ozaveščenosti zvišuje, vendar je vseeno vsako leto treba opozoriti ljudi na nevarnosti. Celotni izsledki raziskave so povzeti na spletni strani www.zascitapredsoncem.si.

Zaščititi se moramo vsi, ne samo svetlopolti

»Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka se zaveda večina anketiranih, najmanj poznan pa je osebni fototip – njegovega vpliva ne pozna skoraj tretjina anketiranih. Ljudje s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi in pegami so v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka,« pravi predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., specialistka dermatologije. Drugi dejavniki tveganja za nastanek raka so: pogosta izpostavljenost UV-sevanju, sončne opekline, pridobljene v otroštvu ali kasnejši dobi, dednost, število in oblika kožnih znamenj.

Vsekakor se moramo tudi na Štajerskem, ne samo v Primorju, zaščititi z ustreznimi sredstvi, tako s kremami za zaščito pred soncem kot s pokrivali, dolgimi hlačami in rokavi ter sončnimi očali. Dermatologi opozarjajo, da se moramo večkrat na dan namazati z bogatim nanosom kreme, ki vsebuje dovolj visok zaščitni faktor (ta mora biti višji od 20). In sicer kadar koli imamo dejavnosti na prostem! Upoštevati moramo, da obstajajo kreme, mleka in losjoni za različne namene – npr. tudi za zaščito pred soncem med športnim udejstvovanjem –, in izbrati primerno sredstvo. Ena so predvsem vlažilna, druga bolj mastna.

V ključnih urah je treba biti v senci

Tudi pri nas se je treba izogibati soncu v spomladanskih in poletnih mesecih med 11. in 16. uro. Največja moč sonca v Sloveniji je konec junija in v začetku julija, ko je frekvenca dejavnosti na prostem največja. Planinšek Ručigajeva opozarja, da skoraj 23 odstotkov vprašanih v raziskavi svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi v delu dneva, ko je sonce najmočnejše. Najbolj občutljivi so otroci. Njihova koža je tanjša, manj poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo.

Če povzamemo: pri nas se premalo zavedamo, da je izpostavljanje soncu nevarno. Ker nas ta nevarnost spremlja ob vseh dejavnostih na prostem, bi morali vedno poskrbeti za ustrezno zaščito.

Uporaba solarija je škodljiva

Škodljivo je tako sončenje na prostem kot v solariju. Planinšek Ručigajeva opozarja, da je v nekaterih evropskih državah uporaba solarijev ljudem pod 18. letom prepovedana, pri nas taka zakonodaja še ni sprejeta. Glede na ugotovitve ankete, v kateri se je izkazalo, da je solarij obiskalo že 22,9 odstotka vprašanih in da več kot 37 odstotkov vprašanih redno obiskuje solarij, hkrati pa jih kar 32,8 odstotka meni, da je občasna uporaba solarija zdravo sončenje, so dermatovenerologi zaskrbljeni.

Nekatere zmote o sončenju
Sončenje je nujno zaradi razvoja vitamina D in zdravja kosti. NE DRŽI.
Dobro je na soncu pregreti kosti. NE DRŽI.
Sončenje ugodno vpliva na imunski sistem. NE DRŽI.

Uršula Godec