Od splošne bolnišnice do kliničnega centra je minilo več kot dvesto let. Zdaj so novi časi, so nove bolezni, vse več je zapletenih primerov. Ti zahtevajo nove in še zahtevnejše diagnostične in terapevtske postopke. V nekaj letih bodo vsi bolnišnični oddelki združeni na eni lokaciji in v glavnem vsi v novih ali vsaj prenovljenih prostorih.

Rak je vse pogostejši. Napovedi so črne. Do leta 2103 bo kar 14 tisoč novih primerov raka v Sloveniji.

Onkologija v Mariboru pomeni lajšanje zdravljenja bolnikom v severovzhodni Sloveniji

Kot nam je povedal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec, bi v kirurški stolpnici v kletne prostore umestili programe radioterapije in brahiterapije s pripadajočimi aparaturami. V kletni medetaži bi umestili tehnične prostore. V njem bi našel mesto tudi program DORA – program za zgodnje odkrivanje raka. V pritličju bi bile ambulante za sprejem. V prvem nadstropju bodo predvidoma bolniške sobe in prostori za kemoterapijo in v mansardi zdravniške sobe ter sejna soba. »Zdravljenje z obsevanjem je učinkovit način zdravljenja bolnikov z rakom. Tako bi v Mariboru dobili klinični oddelek za onkologijo, ki bi lahko v celoti oskrbel bolnike z rakom in ljudem ne bi bilo treba več odhajati v Ljubljano na Onkološki inštitut, odločno pravi Pivec. Investicija je ocenjena na okoli 30 milijonov evrov.

Urgentni center bi lahko zrasel v sklopu nacionalne mreže

Novi center bi bil tudi umeščen v kirurško stolpnico. Nekatere aktivnosti za konkretna dela že potekajo. Celoten projekt bo izveden v dveh fazah, dodaja Pivec. Rekonstrukcija urgentnega centra s približno 2900 m² površine in nato ureditev pristajališča za helikopter ter ureditev zunanjosti zgradbe v prvi, v drugi fazi bi objekt nadgradili. »Nekajurno tavanje bolnikov bi bilo tako končano. Bolnik mora biti epicenter dogajanja, izguba časa je na urgenci dobesedno bitka z življenjem ali z invalidnostjo. Zato je takšen sistem nujno potreben,« pravi prof. dr. Štefek Grmec, predstojnik enote za Nujno medicinsko pomoč.

Vodja Klinike za kirurgijo prim. dr. Jože Ferk dodaja: »Urgentni center naj bo okno, v katerem odseva obnašanje zdravstva, da lahko takoj, hitro in adekvatno strokovno pomaga najbolj ogroženim bolnikom, kjer se bolezen pojavi nenadoma ali pri poškodbah.« Danes vemo, da v Sloveniji mora biti nosilec dejavnosti v urgentnem oddelku specialist urgentne medicine. Res je, da kadra ni veliko, specialisti urgentne medicine pa so zdaj zaposleni na primarni ravni, zato bi jih bilo treba pridobiti, bodisi s šolanjem ali prezaposlovanjem, pa meni direktor Pivec.

Premajhne čakalnice, ni operacijskih sob, matere ob svojih bolnih otrocih nimajo dovolj postelj

Klinični oddelek za pediatrijo oskrbuje otroke, stare do 18 let. Je edina pediatrična ustanova zunaj Kliničnega centra v Ljubljani. »Hospitalni del klinike ima 60 ležišč za otroke, manjkajo pa ležišča za matere. Stavba ima tudi premalo prostorov za izobraževanje o pediatriji in za izvajanje izobraževanja staršev o tem področja,« pravi Pivec. »Nimamo dovolj ambulantnih prostorov in čakalnic. Imamo le hospitalni del otroške kirurgije in ne operacijskih sob,« še našteva. V novem, petem nadstropju bodo prostori otroške kirurgije in operacijska soba, prostor za prevezovanje in preglede, prostor fizikalne terapije, intenzivne nege. S tem bo omogočena oskrba otrok na kirurški kirurgiji na enem mestu. »V prvi etaži zgradbe nameravamo urediti še povezovalni most, s čimer bi povezali zgradbo porodnišnice z intenzivno nego terapije. Tako bo prehod med zgradbami lažji in hitrejši.«

Stari okulistični oddelek bodo obnavljali tudi z lastnimi sredstvi

V naslednjem obdobju UKC Maribor načrtuje s pomočjo lastnih amortizacijskih sredstev obnovo starega očesnega oddelek za potrebe dermatologije. »Tako bo omogočena preselitev pljučnega oddelka s Slivniškega Pohorja v prostore internistične stavbe. Slivniško Pohorje bi bilo mogoče odprodati ali nameniti potrebam negovalne bolnišnice,« načrte razgrinja Pivec in dodaja, da je v sklopu oddelka za psihiatrijo v zgornjih praznih nadstropjih predvidena umestitev forenzične bolnišnice. »V Sloveniji ne premoremo takšne bolnišnice. Tisti, ki imajo izrečen ukrep obveznega zdravljenja, so pomešani med druge paciente. Prav tako tisti, ki so pravnomočno obsojeni in potrebujejo obravnavo v takšni ustanovi.«

Ob koncu se je direktor Pivec dotaknil še energetske sanacije objektov: »Na razpisu za energetsko sanacijo stavb smo dobili skoraj sedem milijonov evrov. V sklopu energetske sanacije bi zamenjali zunanje stavbno pohištvo, obnovili fasade in toplotne izolacije, zamenjali zastarele klimatske naprave ...«

Marjana Puhman