Beseda joga je v našem okolju pogosta. Gotovo ste jo tudi sami že večkrat slišali in si o njej ustvarili svoje mnenje. Morda ob njem pomislite na čilo in prožno telo v nenavadnem položaju, negibnega jogija v meditaciji ali na obsežno vzhodno filozofijo. Joga je res vse to, a obenem mnogo več. Pomen besede joga si lahko razlagamo kot pot vrnitve v svojo lastno celovitost.

Joga je nastala na prostoru današnje Indije pred več tisoč leti. Jogijske vaje pozitivno delujejo na celoten ustroj človeškega bitja, vse od njegovega telesa do njegove mentalne in psihične ravni, in prav to loči jogijske vaje od drugih športov ali vadb. Po teoriji joge ima človek v vsaki od svojih ravni (fizični, čustveni in umski) nekaj tipičnih težav, ki so sorodne. To so: šibkost, okorelost in nemir. Z jogo lahko premagujemo vse. Odpravljamo fizično, umsko in čustveno okorelost. Lahko presežemo nemir, ki je prisoten v vseh omenjenih ravneh. Tako skozi te ravni okrepimo sebe, postajamo »elastični« ter uravnoteženi in mirni.

Joga niso le razgibalne vaje, ki so večini najbolj poznane. Za pravilno razumevanje joge je treba vedeti, da jogijske vaje zajemajo vse, od t. i. asan ali jogijskih položajev telesa, dihalnih vaj, tehnik sproščanja in meditacije. Asane so telesni položaji, običajno pa danes tako imenujemo tudi dinamične jogijske vaje. Asane učinkujejo tako na telo kot na čustveno raven in um. Izkušnje ljudi, ki vadijo jogo, kažejo, da izvajanje asan pomirja, umirja duh, sprošča in vzbuja občutek notranjega miru. Dihalne vaje, imenovane pranajama, so zavestno vodeno izvajanje dihanja. Izkušnje kažejo, da z zavestnim dihanjem človek, ki izvaja pranajamo, dosega zelo globoko sproščenost. Vaje joge so torej zelo raznolike in za razumevanje pozitivnih učinkov na zdravje človeka je treba raziskati vse plati njihovega delovanja.

Raziskave potrdile pozitivne učinke joge na zdravje

V strokovnih bibliografskih bazah je zavedenih preko 1300 znanstvenih člankov, ki obravnavajo učinke joge na zdravje in zdravstveno preventivo. Zelo zanimiva so dognanja o pozitivnem vplivu joge na preventivo srčno-žilnih bolezni. Več študij je pokazalo, da joga veliko prispeva k izboljšanju inzulinske rezistence, znižanju krvnega pritiska in znižanju holesterola.

Raziskave kažejo, da med vadbo tipičnih joga položajev porabimo od 2,2 do 3,6 kilokalorije na minuto, kar je enako kot med hojo. S tega vidika ima joga podoben vpliv kot običajne telesne vaje, vendar ima še dodatne učinke. Vadba joge namreč zajema tako telesne vaje kot dihalne vaje in meditativne tehnike.

Študije učinkov joge so bile usmerjene tudi na izboljšanje simptomov kroničnega vnetja sklepov. Študija z medicinske fakultete iz Pensilvanije ugotavlja izboljšanje simptomov te bolezni po osmih tednih vadbe joge samo enkrat na teden. Vsi sodelujoči v študiji, ki so imeli klinično diagnosticirano vnetje sklepov, so nato poročali o boljši gibljivosti kolena. Več kot 37 študij kaže, da se je 75 odstotkom tistih, ki so vadili jogo, pomembno znižal krvni tlak, in to za 10 do 15 mm/Hg.

Vadba joge je lahko odličen način v preventivi srčno-žilnih bolezni in kot pomoč pri standardni terapiji z zdravili za nadzor krvnega tlaka in ravni krvnega sladkorja. Jogijske vaje neposredno ne zdravijo bolezni, so pa dokazano pomembne pri njihovi preventivi in v vlogi podpore medicinski terapiji. Jogo so kot komplementarno terapijo sprejela mnoga združenja za varovanje zdravja in ji tako ponudila mesto v njihovih institucijah.

Joge se lahko naučite tudi v Mariboru

V Mariboru že več kot 20 let deluje društvo Joga v vsakdanjem življenju. Že od leta 1990 to društvo ponuja vadbo joge, in sicer v jesenskem in pomladanskem semestru, ki trajata štiri do pet mesecev in vključujeta sistematično stopenjsko vadbo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju. Društvo pa organizira tudi Mariborčanom dobro znano Jogo v parku, ki poteka v Mestnem parku vsako poletje.

Jurij Pivka, dr. Dejan Dinevski, učitelja joge